Slovanski koledar ali staroslovanski koledar je ime za koledarne predstave starih Slovanov, ki so obstajale v času staroverske kulture in so se ohranile tudi po duhovni prevladi krščanstva in formiranju koledarnih sistemov slovanskih narodov. V te sisteme spadajo dnevi, meseci in leta.
Viri za rekonstrukcijo staroslovanskega koledarja Zgodovinarji uporabljajo za sestavo slovanskega koledarja vire iz srednjeveških pismenih virov. Najprej so to bolgarski in staroruski letopisi, v katerih so ohranjena imena mesecev in je opaziti računanje let in časovnih terminov. Sledijo viri iz življenja svetnikov in drugi viri, kjer so koledarski izračuni. Pomemben vir je ljudski koledar, ki se skriva v folklornih besedilih novejšega časa. Ohranil je pomembne elemente koledarskega cikla starih Slovanov in notranje povezave med njimi. Pomembno mesto ima raziskovanje ljudskih imen mesecev.
Tretja skupina virov so arheološki artefakti. Obstaja metoda statistične analize koledarne simbolike na keramiki in okrasih pred pismenih arheoloških kultur. Pogosto so na ornamentih in drugih okrasih koledarska številka (npr. 19, 13, 12, 9, 7, 4 in 3)...
Splošni principi računanja časa starih Slovanov Koledar je sprva bil lunin oziroma so se prežitki luninega koledarja dolgo ohranili. To je razvidno iz samega imena »mesec« in iz mnogih zapisov o luninem štetju časa v ljudskem izročilu. Zaradi zemljedeljskega življenja Slovanov je imelo velik pomen sonce. Osnovna praznika letnega cikla, Kupalo in Božič, se skladata skoraj točno s poletnim in zimskim sončnim obratom.
Dnevi tedna Imea dnevov tedna pri raznih slovanskih narodih Rusko Staro-cerkveno-slovansko Poljsko Dolnje-lužiško-srbsko Zgornje-lužiško-srbsko Češko Slovaško Slovensko Srbo--hrvatsko Hrvaško Srbsko Makedonsko Bolgarsko Ukrajinsko Belorusko понедельник понєдѣ́л҄ьникъ poniedziałek pòniedzôłk pónjeźele pondělí pondelok ponedeljek ponedeljak ponedjeljak понедељак понеделник понеделник понеділок панядзелак вторник въто́рьникъ wtorek wałtora wutora úterý utorok torek utorak utorak уторак вторник вторник вівторок аўторак среда срѣ́да środa srjoda srjeda středa streda sreda sreda srijeda среда среда сряда середа серада четверг чєтврь́тъкъ czwartek stwórtk štwórtk čtvrtek Štvrtok četrtek četvrtak Četvrtak четвртак четврток четвъртък четвер чацвер пятница пѧ́тъкъ piątek pětk pjatk pátek piatok petek petak Petak петак петок петък п’ятниця пятніца суббота сѫбо́та; собо́та sobota sobota sobota sobota sobota sobota subota subota субота сабота събота субота субота воскресенье нєдѣ́лѧ niedziela njeźela njedźela neděle nedeľa nedelja nedelja nedjelja недеља недела неделя неділя нядзеля
Imena dnevov tedna (»sedmica«) vrstni pomen, torek – drugi dan, četrtek – četrti dan, petek – peti. Ime »nedelja« kaže na prepoved dela na ta dan, na dan odiha. Take prepovedi so znane tudi za druge dni v folklori Slovanov in imajo jasen staroverski izvor. Ime ponedeljka kaže na povezavo sedmega dneva in prvega dneva (po-nedelji). Beseda »sobota« je izposojena iz hebrejščine in je verjetno prišla skupaj s pokristjanjevanjem. Pri ruskih necerkvenih je bila subota imenovana šestok . Beseda sreda kaže na sredino petih dni (ali sedmih, če razumemo teden začenši z nedeljo). Petek in nedelja sta bila za Slovane praznična dneva Успенский Б. А. Почитание Пятницы и Недели в связи с культом Мокоши // Успенский Б. А. Филологические разыскания в области славянских древностей.
Svetlana Mihajlovna Tolsta meni, da so vzhodni Slovani imeli petdnevni teden, soboto in nedeljo pa so priključili v času krščanstva. Srbski etnolog Petar Petrović predlaga, da je s prihodom krščanstva pri Srbih prišla tudi sobota, prej pa je teden obstajal iz šestih dni.
Dnevi tedna so bili tako kot pri drugih staroverskih narodih povezani z različnimi bogami. Očitno je, da je bil četrtek povezan s Pernom in petek z Mokošjo (glej pozno mitsko osebo – Pjatnico (dobesedno petek« v Rusiji). Te predstave obstajajo pri celotni evropejski tradiciji.
Imena mesecev Samo ime »mesec« kaže na povezavo z luninim ciklom in ima splošne evropejske korenine. Slovanska imena mesecev so se ohranila v vrsti slovanskih narodov in jih uradno uporabljajo mnogi Slovani (Ukrajinci, Belorusi, Poljaki, Čehi in Hrvati). Nekatera imena so unikatna in niso splošno slovanska. Bolgarski in makedonski jezik uporabljata mednarodne (latinske) imena mesecev. V slovenskem jeziku obe imenovanji obstajata paralelno, vendar je uradna zgolj latinska verzija. Slovanskih imen mesecev ne uporabljajo Srbi, Rusi in Slovaki.
V litovščini so se ohranila baltska poimenovanja mesecev, deloma sovpadajo s slovanskimi imeni, kar velja poudariti, da del teh imen izhaja iz baltoslovanskega obdobja. Litovska imena so prav tako prisotna v razpredelnici.