Žrec je ime za duhovnika-daritvenika v staroslovanski kulturi in je pomensko blizu besede žrtva (daritev). Gieysztor, Aleksander>Mitologia Słowian. Wydawnictwo Uniwersytetu Warszawskiego. Warszawa, 2006. str. 210 Izraz žrec je povezan etimološko tudi z litovsko besedo giti (hvaliti) in ostalimi baltskimi jeziki in prihaja iz praindoevropske *glr »hvalna pesem« Urbańczyk, Stanisław> Szkice z dziejów języka polskiego. Państwowe Wydawnictwo Naukowe. Warszawa, 1968. str. 316М. Фасмер,Этимологический словарь русского языка.
Žreci so se ukvarjali s polaganjem daritev in določanjem terminov obredov, napovedovanjem usod, verovanjem in sklepanjem zakonov (svatba). Žreci so sestavljali elito v slovanski staroverski družbi in so imeli velik političen vpliv, pogosto so tudi vladali skupaj s knezom. Po starih kronikah so imeli dolge lase, ki si jih niso strigli. V času kristjanizacije Slovanov so bili glavno jedro upora proti novi religiji. Szyjewsky, Andrzej: :Religia Słowian. Wydawnictwo WAM. Kraków, 2004. Str. 153 Poleg žrecov so pri Slovanih obstajali tudi volhi, ki so imeli šamanske funkcije in so bili podobni žrecem.
Glej tudi volh Slovanska mitologija Staroverstvo Kapišče
Literatura Stanisław Urbańczyk, Przeżytek pogaństwa: stpol. żyrzec, [w:] "Język Polski" 1948, nr 3 (maj/czerwiec), s. 68 (XXVIII)
Reference
Kategorija:Slovanska kultura