Samuel ali Samuil () je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6. oktobra 1014, Warren Treadgold. A History of the Byzantine state and society. Stanford University Press, 1997, str. 871. ISBN 0804726302. * ni znano, † 6. oktober 1014, Prespa, Prvo bolgarsko cesarstvo, sedaj zahodna Severna Makedonija. F. Curta. Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250. Cambridge University Press, 2006, str. 242. ISBN 0521815398.
Od leta 977 to 997 je bil general ter sovladar in poveljnik armade Romana I. Bolgarskega, drugega preživelega sina cesarja Petra I. Bolgarskega. O tem, kako je postal car, obstaja več teorij. Po eni od njih je prišel na prestol po Romanovi smrti v bizantinskem ujetništvu leta 997. Nekateri zgodovinarji se s to trditvijo ne strinjajo, ker so Bizantinci Romana kastrirali in zato ni mogel dobiti bolgarske krone. Samuel se je z vso močjo boril za ohranitev bolgarske neodvisnosti od Bizantinskega cesarstva, zato je za njegovo vladavino značilno stalno vojskovanje proti Bizantincem in njihovemu enako častihlepnemu cesarju Baziliju II..
Samuel je v prvih letih večkrat močno porazil Bizantince in vodil več pohodov na njihovo ozemlje. Samuil of Bulgaria. Pridobljeno 23. maja 2008. V poznem 10. stoletju je bolgarska vojska premagala kneževino Dukljo Samuel of Bulgaria. Britannica Online. Pridobljeno 23. maja 2008. in večkrat napadla Hrvaško in Ogrsko, po letu 1001 pa je bila prisiljena predvsem na obrambo cesarstva pred mnogo močnejšo bizantinsko armado. Samuel je umrl 6. oktobra 1014 zaradi srčnega napada, dva meseca po katastrofalnem bolgarskem porazu v bitki na Belasici. V naslednjih štirih letih je Bazilij II. popolnoma podjarmil Bolgarijo in končal pet desetletij trajajoče konflikte med cesarstvoma. Whittow. Making of Orthodox Byzantium. str. 387-388.
Samuel je veljal vrhunskega in nepremagljivega generala, s čimer so se strinjali tudi Bizantinci.P. Stephenson. The legend of Basil the Bulgar-slayer. str. 16. ISBN 0-521-81530-4. D.F. Sullivan, urednik in prevajalec. The life of St Nikon. Brookline, 1987, str. 140-142. Bolgarija je pod njegovo vladavino osvojila večino Balkana in prodrla vse do južne Grčije. Samuel je prestolnico cesarstva preselil iz Skopja preselila v Ohrid,First Bulgarian Empire - Samuil. The Encyclopedia of World History. 2001. Pridobljeno 23. maja 2008. ki je bil od vladavine Borisa I. Bolgarskega kulturno in vojaško središče jugozahodne Bolgarije. V Ohrid je preselil tudi sedež Bolgarskega patriarhata. Bolgarsko cesarstvo se zato včasih imenuje tudi Zahodno bolgarsko kraljestvo ali Zahodno bolgarsko cesarstvo.E. Gibbon, J. B. Bury. The Decline and Fall of the Roman Empire. Wildside Press LLC, 2004, str. 142. ISBN 0-8095-9240-1.S. Clissold, H.C. Darby. A short history of Yugoslavia from early times to 1966. CUP Archive, 1968, str. 140. ISBN 0-521-09531-X.
Samuel med Bolgari še vedno velja za herojskega vladarja, čeprav je ravno med njegovo vladavino njihovo cesarstvo propadlo.J. Andreev. Българските ханове и царе [Balgarskite hanove i tsare]. Veliko Tarnovo, 1996, str. 127. ISBN 954-427-216-X.Bulgaria after Simeon. Pridobljeno 12. februarja 2008.
Vzpon Komitopulijev
300px|thumb|left|Bizantinsko obleganje bolgarske prestolnice Veliki Preslav
Dinastija Komitopuli Samuel je bil četrtiS. Runciman. A History of the First Bulgarian Empire. Str. 217-218. in najmlajši sin grofa (komita) Nikolaja, bolgarskega plemiča, ki bi lahko bil grof Sredeca (Sofije),B. Prokić (1906). Die Zusätze in der Handschrift des Johannes Scylitzes. Codex Vindobonensis hist. graec. LXXIV. München. str. 28. OCLC 11193528. čeprav nekateri viri domnevajo, da je bil regionalni grof nekje v sedanji Makedoniji.F. Curta. Southeastern Europe in the early Middle Ages. Str. 241. Pravo ime dinastije ni znano. Komitopuli je vzdevek, ki so ga uporabljali bizantinski zgodovinarji za poimenovanje dinastije in njenega ustanovitelja. Samuel in Komitopuliji so se povzpeli na oblast po neredih v Bolgarskem cesarstvu, ki so trajali od leta 966 do 971. Njihova mati je bila Ripsimija Armenska, hčerka kralja Ašota II. Armenskega.N. Adontz (1938). Samuel l'Armenien, roi des Bulgares. MAR Bclsmp 39: 37.
Ruska invazija in odstavitev carja Borisa thumb|300px| Bolgarsko cesarstvo okoli leta 960
Med vladanjem Petra I. Bolgarskega je bilo dolgotrajno obdobje miru, ki je bilo posledica Petrove poroke z bizantinsko princeso Marijo Lakapino. Po njeni smrti leta 963 se je premirje omajalo in Peter I. je moral v skladu z novo mirovno pogodbo kot častna talca v Konstantinopel poslati svoja sinova Borisa in Romana.Zlatarski. History of the Bulgarian state, I, 2, str. 544, 562. V teh letih sta se Bizantinsko in Bolgarsko cesarstvo zapletli v vojno s kijevskim knezom Svjatoslavom, ki je večkrat napadel Bolgarijo. Peter I. je po porazu s Svjatoslavom doživel srčni napad in kmalu zatem leta 969 ali 970 umrl. Ker sta bila oba njegova možna naslednika talca v bizantinski prestolnici, je bolgarski prestol ostal prazen. Boris, ki je dobil dovoljenje, da se vrne v domovino in zasede očetov prestol, je po vrnitvi vzpostavil red in se brez večjih uspehov uprl Svjatoslavu. Stanje so domnevno izkoristili Samuel in njegovi bratje, ki so se nameravali upreti že leta 969.
Dogajanja so sprožila intervencijo cesarja Ivana I. Cimiska. Takoj je napadel Bolgarijo, porazil Kijevsko Rusijo in leta 970 ali 971 zavzel bolgarsko prestolnico Preslav. Boris II. Bolgarski je na javni slovesnosti v Konstantinoplu obredno odložil svoje cesarske insignije in z bratom Romanom Bolgarskim ostal v bizantinskem ujetništvu. Slovesnost leta 971 naj bi pomenila uradno ukinitev Bolgarskega cesarstva, vendar Bizantinci niso imeli dovolj moči za vzpostavitev svoje oblasti nad zahodnimi bolgarskimi provincami. Samuelov oče grof Nikolaj, ki je imel tesne stike s kraljevim dvorom v Preslavu,B. Blagoeva. За произхода на цар Самуил, Za proizhoda na tsar Samuil. Istoričeski pregled 2 (1966): 91-94. je leta 970 umrl. Še isto letoAdontz. Samuel l'Armenien. Str. 358. so se njegovi sinovi Samuel, David, Mojzes in Aron uprli Ivanu I. Cimisku.Ioannes Scylitzes. Historia, 2, str. 346–347. Po nizu dogodkov, ki zaradi kontradiktornih virov niso jasni, zagotovo pa po letu 971, so Samuel in njegovi bratje postali de facto vladarji zahodnega dela Bolgarije.
300px|thumb|right| Trdnjava Prespa
Leta 973 so Komitopuliji poslali svoje predstavnike k cesarju Svetega rimskega cesarstva Otonu I. v Quedlinburg z željo, da jih zaščiti.Delev. Залезът на Първото българско царство. Bratje so vladali kot tetrarhi.Bozhilov, Gyuzelev (1999), str. 314-315. David je vladal v najbolj južnih pokrajinah okoli Soluna in v Tesaliji branil eno od najbolj ogroženih bolgarskih meja. Središči njegovega ozemlja sta bili Prespa in Kastorija. Mojzes je vladal iz Strumice, ki naj bi branila napade na egejsko obalo in Ser. Aron je vladal iz Sredeca, branil glavno cesto iz Odrina v Beograd in napadal Trakijo. Samuel je vladal na severozahodu Bolgarije iz močne trdnjave v Vidinu. Bil je tudi organizator osvobajanja okupiranih ozemelj na vzhodu, vključno s staro prestolnico Preslav.P. Petrov (1962). Восстание Петра и Бояна в 976 г. и борьба Комитопулов с Византией. Byzantinobulgarica (v ruščini) 1: 130–132. Nekateri zapisi pričajo, da je v tem viharnem obdobju bolgarske zgodovine glavno vlogo igral David. Zlatarski, str. 615.
Vojna z Bizancem 300px|thumb|left| Cesar Ivan Cimisk se z ujetim Borisom II. in Preslavsko ikono zmagoslavno vrača v Konstantinopel
Po smrti Ivana Cimiska 11. januarja 976 so bratje Komitopuli napadli na celi meji. Davida so že po nekaj tednih ubili vlaški klateži, Mojzes pa je bil smrtno ranjen med obleganjem Sera.Skilices, str. 334–335. Bratje so med prodiranjem proti jugu zajeli veliko bizantinskih vojakov in s tem olajšali Samuelovo osvobajanje severovzhodne Bolgarije. Bizantinski poveljnik se je po porazu umaknil na Krim. М.V. Levchenko (1951). Ценный источних по вопросу русско-византийских отношений в X веке (v ruščini). str. 66–68.G. Nikolov. Централизъм и регионализъм в ранносредновековна България (края на VІІ— началото на ХІ в.). Sofija 2005, str. 195. Vsi bolgarski plemiči in funkcionarji, ki se niso uprli bizantinskemu napadu na Bolgarijo, so bili usmrčeni. Vojna z Bizantinci se je nadaljevala severno od Donave do popolne zmage in vzpostavitve bolgarske oblasti.F. Westberg (1951) . Die Fragmente des Toparcha Goticus (Anonymus Tauricus aus dem 10. Jahrhundert). Leipzig: Zentralantiquariat der Dt. Demokrat. Republik. str. 502. OCLC 74302950.
V Bizantinskem cesarstvu se je po težkih porazih na Balkanu začela državljanska vojna. Poveljnik azijske armade Barda Sklir se je v Mali Aziji uprl in poslal vojsko pod poveljstvom svojega sina Romana v Trakijo, da bi oblegala Konstantinopel. Novi cesar Bazilij II., ki ni imel dovolj vojakov, da bi se istočasno vojskoval z Bolgari in uporniki, se je zatekel k izdajam, zarotam in zapletenim diplomatskim spletkam.Petrov, str. 133. Bolgarom in Skliru je obljubil mnogo reči, samo da preprečil njihovo združitev proti sebi.Petrov, str. 133–134. Arona, najstarejšega živečega Komitopulija, je poskušal zvabiti v zavezništvo in mu ponudil priložnost, da si prisvoji vso oblast v Bolgariji. Aron in Bazilij sta sklenila sporazum, ki ga je Aron želel potrditi s poroko z eno od Bazilijevih hčera. Bazilij in škof Sebaste sta mu namesto nje podtaknila hčerko enega od cesarjevih uslužbencev. Aron je prevaro odkril in usmrtil prevarantskega škofa.Всеобщая история Степаноса Таронского. str. 175–176. Pogajanja so se kljub temu nadaljevala in končala z mirovno pogodbo. Zgodovinar Skilica piše, da je Aron želel postati izključni vladar in je »simpatiziral z Rimljani (Bizantinci)«.Scylitzes, str. 434–435. Samuel je izvedel za zaroto in razkol med bratoma je bil neizbežen. Spopad med njima se je začel v bližini Dupnice v zahodni Bolgariji in se končal z iztrebljenjem cele Aronove družine. Preživel je samo sin Ivan Vladislav, za katerega se je zavzel Samuelov sin Gavril Radomir.Petrov, P (1959). Образуване и укрепване на Западната Българска държава. Gsuiff 53 (2): 169–170. Po teh dogodkih je bila tako rekoč vsa oblast v državi v Samuelovih rokah. Vse možnosti za notranje spore so bile odstranjene.
Druga teorija pravi, da se je Aron udeležil bitke pri Trajanovih vratih, ki se je zgodila deset let kasneje. Po tej teoriji je bil Aron ubit 14. junija 987 ali 988.Seibt. Untersuchungen, str. 90. V.R. Rozen (1972). Император Василий Болгаробойца: извлечения из летописи Яхи Антиохийскаго. London: Variorum Reprints. str. 21. ISBN 978-0-902089-39-6.
Romanov sovladar Po propadu bizantinskega načrta, da bi z Aronovo pomočjo destabiilizali Bolgarijo, so Bizantinci poskušali nagovoriti zakonita naslednika bolgarskega prestola Borisa II. in Romana, da bi se uprla Samuelu. Kandidata sta bila sinova Petra I. in člana dinastije, ki je vladala po smrti kana Kruma (vladal 803-814). Bazilij II. je upal, da bosta dobila podporo plemstva, osamila Samuela in morda sprožila bolgarsko državljansko vojno.Petrov, str. 134. Boris in Roman sta se vrnila v Bolgarijo leta 977.Adontz. Samuel l'Armenien, str. 353. Borisa je v gozdu ob bolgarski meji po pomoti ubila bolgarska obmejna straža, ki ga zaradi bizantinske oprave ni prepoznala.