Tarča je informativna pogovorna oddaja Televizije Slovenija. Od prvega predvajanja leta 2003 je večkrat spremenila zasnovo, predvajalni termin, uredniško, novinarsko in voditeljsko ekipo ter vizualno podobo. Stalnica je studijski pogovor, v katerem sodeluje do šest gostov, ki se jim občasno prek vklopov pridružijo dodatni sogovorniki. Iztočnice za pogovore so novinarski prispevki.
Od jeseni 2013 je Tarča na sporedu ob četrtkih na prvem programu nacionalne televizije (TV SLO 1) ob 20. uri. Od leta 2017 je voditeljica oddaje Erika Žnidaršič.
Zgodovina oddaje
Avtorska oddaja Lidije Hren (2023-2013) Tarča je nastala leta 2003, kot avtorska oddaja Lidije Hren, ki je bila njena voditeljica in urednica. Po zasnovi je bila mesečna, 90-minutna preiskovalno-pogovorna oddaja. Prvič je bila na sporedu 25. februarja 2003, tema pa so bile subvencije v kmetijstvu. Naslednje desetletje je s poglobljenim pristopom razkrila številne družbene nepravilnosti (npr. o investicijah v zdravstvu, neplačnikih zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, Vzajemni …). Leta 2006 so jo s prvega programa prestavili na drugega (TV SLO2), z utemeljitvijo, da ta program ni samo »odlagališče« različnih oddaj, temveč raznovrsten TV-prostor, v katerega sodi tudi »elitna oddaja« Tarča. Oddaja je bila v takšni zasnovi in formatu na sporedu do leta 2013. Celotno desetletje jo je Lidija Hren pripravljala v tandemu z režiserjem Petrom Juratovcem.
Tedenska aktualno-politična oddaja (2013-2014) Četrtkov večerni pogovorni termin na TV SLO1 je v letih 2010-2013 zasedala aktualno politična in izrazito polemična oddaja Uroša Slaka in Bojana Travna Pogledi Slovenije. Po njenem izteku oz. ukinitvi je osrednja tedenska pogovorna oddaja Televizije Slovenija jeseni 2013 postala Tarča, ki pa je imela z dotedanjo istoimensko oddajo skupno le to, da je pri njenem snovanju sodelovala Lidija Hren. V studiu so se kot gostitelji izmenjevali voditelji Odmevov in drugih informativnih oddaj: Slavko Bobovnik, Rosvita Pesek, Igor E. Bergant, Janja Koren in Tanja Gobec. Prve mesece so oddajo urejali različni uredniki Informativnega programa, v začetka leta 2014 pa je urejanje prevzela Špela Šipek, pred tem urednica Informativnega programa na POP TV.
Preiskovanje nepravilnosti in fenomenov (2014-2015) Septembra 2014 je Tarča dobila stalnega voditelja, dotedanjega dopisnika RTV Slovenije iz Berlina Boštjana Anžina, stalni novinarski tandem sta postala Borut Janc in Jure Brankovič, v preiskavah pa so z zbiranjem in analizo podatkov sodelovale Tjaša Potisk, Ana Nađ in Iva Lačan. Oddaja se je razvila v poglobljeno oddajo, ki je preiskovala tako družbene deviacije kot fenomene našega časa. Med odmevnejšimi oddajami v tem obdobju je bila Tarča o tihem ubijalcu – sladkorju, padlih sodnih primerih zaradi procesnih napak, porazni protipoplavni politiki v državi in razkritju kartelnih dogovorov, zaradi katere je odstopil tedanji gospodarski minister Jožef Petrovič. Po nenadni smrti Špele Šipek spomladi 2015 je urejanje Tarče prevzela Ilinka Todorovski.
Okrnjena, polemična (2015-2016) Po poletni dilemi, ali oddajo sploh ohraniti, je vodstvo TV Slovenija septembra 2015 Tarčo skrajšalo z 90 na 55 minut in število ustvarjalcev prepolovilo. Tako okrnjena je oddaja začela izgubljati preiskovalno moč, razpravo na podlagi odkritij so vse bolj nadomeščale polemike o aktualnih temah. V takšnih okoliščinah se je voditelj Boštjan Anžin odločil, da kandidira za dopisnika RTV Slovenija iz Beograda. Po njegovem slovesu januarja 2017 je vodenje prevzela dotedanja voditeljica TV Dnevnika Jasmina Jamnik, ki ji je vodstvo obljubilo da bo ekipo kadrovsko okrepilo. Čeprav obljube niso bile izpolnjene in je večino oddaj pripravila tričlanska ekipa urednice, voditeljice in novinarja Jureta Brankoviča, je v tem obdobju nastalo tudi več odmevnih oddaj, mdr. o zdravniških napakah, socialni neenakosti in vladnem kadrovanju.Po koncu sezone je vodstvo Informativnega programa voditeljico premestilo in oddaji odvzelo še voditeljsko identiteto; od jeseni so se v studiu izmenjevale Vida Petrovčič, Nataša Markovič in Jasna Krljić Vreg. Do konca leta 2017 je Tarčo še urejala Ilinka Todorovski, potem pa so jo zaradi javne kritike oddaje o splavu, ki so jo pripravili v njeni odsotnosti, premestili.
Prelomno z EkstraVisorjem (2016) Novembra 2017 so v studiu Tarče in v okviru te oddaje predstavili ugotovitve podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor o milijonskih preplačilih v zdravstvu in bogatenju dobaviteljev zdravstvenih pripomočkov. Odmevno Tarčo z naslovom Diagnoza: provizije je vodila Lidija Hren, pobudnica in vodja podatkovno-preiskovalne skupine, ki je podatke za prvo razkritje je zbirala več mesecev. Oddaja je sprožila vrsto odzivov. Drugi del oddaje (Diagnoza: provizije, drugič) je po nenadni zadržanosti Lidije Hren prvič vodila dotedanja novinarka EsktraVisorja Erika Žnidaršič.
Pod okriljem Studia 3 (2017-2022) Med letoma 2017 in 2022 je bila Tarča del širše in daljše četrtkove večerne pogovorne oddaje Studio 3 (skupaj z zunanjepolitično oddajo Globus z Mojco Širok in gospodarsko oddajo Točka preloma z Janjo Koren). Stalna voditeljica Tarče je z uvedbo Studia 3 postala Erika Žnidaršič, stalna novinarka oddaje pa Nataša Markovič. Studio 3 v takšni obliki je ugasnil januarja 2022, z ukinitvijo Točke preloma in Globusa. V tem obdobju so bile najbolj odmevne Tarče o denarnih tokovih in premoženju Uroša Rotnika, nabavah zaščitne opreme med koronavirusno epidemijo in kazenskih postopkih Franca Kanglerja. Oddajo sta urejala Nataša Rijavec Bartha in Boštjan Kogovšek.
Spet razširjena ekipa (2022-) Leta 2022 je oddaja Tarča spet postala oddaja z močno uredniško-novinarsko ekipo, katere del so postali tudi člani podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor. Poleg EkstraVisorjevih novinarjev Mateje Cankar, Anžeta Zabukovška, Žana Dolajša in Vanje Gligorović se je Tarčini ekipi pridružila še novinarka Tednika Anja Šter. Konec leta 2022 je novinarsko ekipo po nesoglasjih zapustila Nataša Markovič, ki se je odpravila na samostojno novinarsko pot. Urednik oddaje je postal Boštjan Kogovšek. Od leta 2024 sta v ekipi Tarče še Ana Bajuk in Klemen Košak. Zasnova Tarče je bila v letnem načrtu RTV do leta 2025 opredeljena kot polemična aktualna oddaja z elementi preiskovalnega novinarstva, ki se odziva na aktualne družbene, gospodarske in politične probleme. Dodana vrednost oddaje naj bi bila opozarjanje na ključne dileme družbe, soočanje mnenj in razkrivanje nepravilnosti pri porabi javnega denarja. V načrtu za leto 2025 je zasnova oddaje spremenjena – namesto polemike, v kateri so pogosto sodelovali politiki, naj bi v ospredje prišli poglobljeno preiskovalno novinarstvo, umirjene studijske razprave o razkritih nepravilnostih ter iskanje rešitev.
Kontroverze in javne polemike o Tarči Nadomestek Pogledov Slovenije, 2013: Po odločitvi, da se s koncem sezone konča tudi oddaja Pogledi Slovenije in da jo bo nadomestila predrugačena Tarča, je potekala strastna razprava o upravičenosti te odločitve vodstva TV Slovenija in domnevnih političnih ozadjih.
Tarča o Udbi in umoru v Celovcu, 2014: Oddaja o Udbinih sodelavcih, ki naj bi v 70. letih sodelovali v likvidacijah hrvaških migrantov, je sprožila javne obtožbe, da je šlo za namerno zamegljevanje dejstev in da je bil posnetek pogovora z domnevnim eksekutorjem Milanom Doričem Hanzijem pristranski. Tam korenini zmerljivka, ki jo na desnem političnem polu uporabljajo za javno televizijo: »HanziTV«.
Tarča o splavu, 2016: Tarča, ki naj bi osvetlila razloge za omejevanje reproduktivnih pravic v posameznih evropskih državah, se je sprevrgla v polemiko o pravici do svobodnega odločanja otrok pri nas. V javnosti so se po oddaji vrstile kritike, da je šlo za neodgovorno ravnanje javnega medija. Urednica Tarče, ki ni sodelovala v pripravi oddaje, ker je bila odsotna, se je od nje distancirala in jo kritizirala, zaradi česar so jo kasneje zamenjali.
Žvižgač o nabavah zaščitne opreme, 2020: Sredi kovidne epidemije in omejitve gibanja je Tarča v dveh zaporednih oddajah razkrila vrsto nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme. Udeležbo v prvi oddaji so odpovedali politiki, pred kamere pa je stopil žvižgač Ivan Gale.Vladna stran je zatrjevala, da gre za manipulacije, del javnosti pa je Tarčin pogum nagradil s kolesarjenjem mimo stavbe RTV. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski nepravilnosti ni ugotovila, posebej pa je opozorila na nesprejemljive politične pritiske na medij.
Dosje Kangler, 2022: Oddaja v dveh delih, ki je razkrivala omahljivost preiskovalnih organov v zadevi Kangler, je bila tarča najostrejših kritik dela javnosti, o njej je razpravljal Programski svet RTV. Izredni seji je nasprotovala tedanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski, njena naslednica Marica Zupan Uršič pa je pritrdila kritikom, da je šlo za pristransko oddajo, ugotovila je tudi druge nepravilnosti. Ustvarjalce oddaje so podprli Sindikat novinarjev TV Slovenija in Aktiv novinarjev IP TV Slovenija ter Protestna ljudska skupščina oz. t. i. kolesarji.
Zasnova oddaje in spor v uredništvu, 2025/2026: Po očitkih, da oddaja postaja senzacionalistična in da so studijske polemike same sebi namen, je vodstvo Informativnega programa napovedalo spremenjeno zasnovo oddaje ter premik težišča s polemike k preiskovanju in poglobljeni razpravi. Namero so v ekipi Tarče in delu javnosti razumeli kot poskus discipliniranja. Spremenjena zasnova je bila potrjena s sprejetjem Poslovno-programskega načrta 2026. Spor se je poglobil februarja 2026, ko je vodstvo TV kritiziralo oddajo o tokovih državnega denarja, nato pa je naslednja oddaja odpadla. Ekipa Tarče je v objavi na družbenih omrežjih zapisala, da je bila oddaja prepovedana, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in odgovorna urednica Informativnega programa Polona Fijavž pa sta to odločno zanikali.
Viri
Zunanje povezave Oddaja Tarča, RTV 365 Kategorija:Dnevno-informativne televizijske oddaje Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija