alt=|sličica|250x250_pik|Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto. Sodobno mesto Korint je približno 5 km severovzhodno od starodavnih ruševin. Od leta 1896 opravlja sistematične arheološke raziskave "Corinth Excavations", American School of Classical Studies iz Aten. Razkrile so velike dele starodavnega mesta. Nedavna izkopavanja, ki jih je izvedlo grško ministrstvo za kulturo, so prinesla pomembna nova dejstva za osvetlitev antike.
Kristjanom je Korint znan iz dveh pisem svetega Pavla v Novi zavezi: Prvi Korintčani in Drugi Korintčani. Druga Pavzanijeva knjiga Opis Grčije je namenjena Korintu.
Antični Korint je bilo eno največjih in najpomembnejših mest v Grčiji, leta 400 pred našim štetjem je imel 90.000 prebivalcev. Po popolnem uničenju leta 146 pred našim štetjem so Rimljani leta 44 pred našim štetjem zgradili novo mesto na istem kraju, pozneje pa ga določili za pokrajinsko glavno mesto.
Zgodovina Prazgodovina in mit o nastanku Neolitska lončenina kaže, da je bilo mesto Korint naseljeno vsaj že leta 6500 pred našim štetjem in stalno naseljeno v zgodnji bronasti dobi. Menijo, da je bilo naselje središče trgovine. Vendar pa ni keramičnih ostankov iz zgodnje heladske dobe II, le redki so keramični ostanki iz zgodnje heladske dobe III in srednje heladske dobe. Območje je bilo torej neposredno pred mikenskim obdobjem redko poseljeno. Lončarstvo izhaja iz mikenskega obdobja z območja Korinta. Tu je bilo naselje ob obali v bližini Lechaiona, ki je trgovalo po Korintskem zalivu. Mesto Korint je bilo verjetno spet naseljeno do približno 900 pred našim štetjem, ko naj bi se tam ustalili Dorci.
Po helenskem mitu je mesto ustanovil Korint, potomec boga Helija (Sonca), medtem ko ga je po drugih mitih ustanovila boginja Efira, hči Titana Okeana, od tod starodavno ime mesta (tudi Efira). Dokazano je, da je bilo mesto uničeno okoli leta 2000 pred našim štetjem.
Nekatera stara imena za mesto, kot Korinthos, izhajajo iz predgrškega pelaškega jezika (Pelazgi, praprebivalci Grčije); zdi se verjetno, da je Korint tudi mesto iz bronaste dobe mikenskih palač in mest, kot so Mikene, Tirint ali Pilos. Po mitu je bil Sizif ustanovitelj dirke starodavnih kraljev v Korintu. V Korintu je Jazon, vodja Argonavtov, zapustil Medejo. V trojanski vojni so po Iliadi Korintčani sodelovali v njej pod vodstvom Agamemnona.
V korintskem mitu iz 2. stoletja našega štetja je geograf Pavzanij Pausanias, Description of Greece ii. 1.6 and 4.7. zapisal, da je bil Briarej ali Egeon, eden od Hekatonhirijev, razsodnik pri sporu med Pozejdonom in Helijem, med morjem in soncem; njegova sodba je bila, da Korintska ožina pripada Pozejdonu, akropola Korinta, Akrokorint, pa Heliju. Tako Grki klasične dobe predstavljajo arhaični kult sonca titana v najvišjem delu mesta.
Zgornji vodnjak Pirene je znotraj obzidja akropole. »Za vodnjak, ki je za templjem, pravijo, da je bil darilo Asopa (bog rek v Beociji) Sizifu. Slednji je vedel, tako pravi legenda, da je Zevs ranil Egino, hčer Ezopa, vendar ni hotel povedati iskalcu, dokler ni nastal izvir na Akrokorintu« (Pavzanias, 2.5.1).
Korint pod Bakhiadiji
Korint je v 8. stoletju v Grčiji stagniral. Édouard Will, Korinthiaka: recherches sur l'histoire et la civilisation de Corinth des origines aux guerres médiques (Paris: Boccard) 1955. Bakhiadi (stara grščina: Βακχιάδαι Bakkhiadai) so bili tesno prepleten dorski klan, vladajoča sorodstvena skupina v arhaičnem Korintu v 8. in 7. stoletju pred našim štetjem, v obdobju, ko se je širila korintska kulturna moč. Leta 747 pred našim štetjem (tradicionalni datum) je aristokratska revolucija izrinila kralje Bakhiadov, ko je ta klan Bakhiadov, morda nekaj sto odraslih moških, prevzel oblast po zadnjem kralju Telestesu.Telestes was murdered by Arieus and Perantas, who were themselves Bacchiads. (Smith, Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology, vol. I p. 450). To what extent this early history is a genealogical myth has been debated. Odstavili so vladarja in vladali kot skupina, ki je urejala mesto, vsako leto so izvolili pritana ((grško πρυτάνεις; sing : πρύτανις prytanis), ki je imel kraljevski položajPerhaps the designation "king" was retained, for reasons of cult, as a king was normally an essential intercessor with the gods. (Stewart Irvin Oost, "Cypselus the Bacchiad" Classical Philology 67.1 (January 1972, pp. 10–30) p. 10f.) See: rex sacrorum. v svojem kratkem mandatu, svet (čeprav ni posebej dokumentiran v pičlih pisnih virih) in polemarha, poveljnika vojske.
Ko so od 747 do 650 pred našim štetjem vladali Bakhiadiji, je Korint postal enotna država. V tem času so bili zgrajeni obsežni javni objekti/spomeniki. Leta 733 pred našim štetjem je Korint ustanovil koloniji Krf in Sirakuze. 730 pred našim štetjem je bil Korint zelo napredno grško mesto z vsaj 5000 ljudmi.
Aristotel pripoveduje zgodbo o Filolaju Korintskem, Bakhiadu, ki je bil zakonodajalec v Tebah. Postal je ljubimec Diokleja Korintskega, zmagovalca olimpijskih iger. Oba sta do konca živela v Tebah. Njuna grobova sta bila drug poleg drugega in Filolajeva grobnica je obrnjena proti korintski državi, medtem ko je Dioklejeva obrnjena proč.Politics,1274a
Leta 657 pred našim štetjem je polemarh Kipsel dobil prerokbo iz Delfov, ki je razlagala, da bi moral zavladati mestu. Prevzel je oblast in zapustil Bakhiade.His mother had been of the Bacchiadae, but being lame, married outside the clan.
Korint pod tirani
Kipsel ali Kypselos (grško Κύψελος) je bil v 7. stoletju pred našim štetjem prvi tiran v Korintu. Od 658 do 628 pred našim štetjem je odstranil Bakhiadije in vladal tri desetletja. Leta 650 pred našim štetjem je zgradil templja Apolonu in Pozejdonu. alt=|sličica|Apolonov tempelj, zgrajen v dorskem slogu na ruševinah zgodnejšega templja, je lep primer peripteralnega templja, ima 38 stebrov, samo 7 jih še stoji
Aristotel poroča, da »se je Kipsel Korintu zaobljubil, da če bo postal poveljnik mesta, bo ponudil Zevsu celotno premoženje Korintčanov. Zato jim je zapovedal, da morajo vrniti svoje premoženje.«Economics, Book 2. 1346a, Aristotle
V 7. stoletju pred našim štetjem, pod vladavino Kipsela (657-627 pr. n. št.) in njegovega sina Periandra, je mesto postalo kolonist novih naselij: Epidamnus (sodobni Drač, Albanija), Sirakuze, Ambrakija (današnja Lefkada), Korkyra (današnji Krf) in Anaktorium (Akcij). Periander je ustanovil Apolonijo v Iliriji (sodobni Fier, Albanija) in Potidejo (v Halkidiki). Korint je bil tudi eno izmed devetih grških sponzorskih mest, ki so ustanovili kolonijo Naukratis (Naukratijo) v starem Egiptu, zaradi vse večje trgovine med grškim svetom in faraonskim Egiptom med vladanjem faraona Psametiha I. iz 26. dinastije.
Z večjim bogastvom in bolj zapletenimi trgovinskimi odnosi in družbeno strukturo so se grške mestne države nagibale k strmoglavljenju svojih tradicionalnih dednih duhovnikov, kraljev; Korint, najbogatejši arhaični polis, je ubral to pot. Kot signori pozne srednjeveške in renesančne Italije, so tirani običajno prevzeli oblast na čelu vsesplošne podpore. Pogosto so tirani pomirili ljudstvo, da so potrdili zakone in običaje in strogo konservativne kultne prakse. Kot v renesančni Italiji je kult osebnosti nadomestil z božansko pravico nekdanje zakonite kraljeve hiše.
Kipsel, sin Eetiona in iznakažene ženske z imenom Labda, je bil član bakhiadskega sorodstva in si je prilastil moč po arhaični matriarhalni pravici svoje matere.
Po Herodotu so Bakhiadi slišali dve prerokbi iz delfskega svetišča, da bo sin Eetiona strmoglavil svojo dinastijo in načrtoval umor otroka, ki se je rodil. Vendar pa se je novorojenček nasmehnil vsakemu moškemu, poslanemu, da ga ubije, in nihče tega ni zmogel. Etiološko mit kaže za ime Kipsel (cypsele, "prsi") predstavo, kako je Labda skrila otroka na prsih in ko so prišli ljudje, da ga ubijejo, ga niso mogli najti. Kipselova slonokoščena skrinja, bogato okrašena z mitološkimi zgodbami, zlatom, je bila podarjena zaradi zaobljube pri Olimpiji, kar Pavzanij opisuje v svojem potovalnem vodniku iz 2. stoletja. Pausanias, 5.18.7.
Ko je Kipsel odrasel, je izpolnil prerokbo. Korint je bil vpleten v vojne z Argosom in Korkyro, in Korintčani so bili nezadovoljni s svojim vladarjem. Okoli 657 pred našim štetjem je bil Kipsel polemarh, arhon, odgovoren za vojsko. Uporabil je ves svoj vpliv ter z vojaštvom izgnal kralja. Prav tako je izgnal tudi druge svoje sovražnike, a jim je omogočil, da ustanovijo kolonije v severozahodni Grčiji. Povečal je tudi trgovino s kolonijami v Italiji in na Siciliji. Bil je priljubljen vladar in v primerjavi z mnogimi poznejšimi tirani ni potreboval telesnega stražarja. Umrl je naravne smrti.
Vladal je trideset let, kot tiran ga je nasledil njegov sin Periander leta 627 pred našim štetjem. V Delfih je bila zgrajena Kipselova zakladnica in je očitno stala še v času Herodota. Kipselove prsi je opazil popotnik Pavzanij pri Olimpiji v 2. stoletju našega štetja. Periander je zavladal Korkyri (Krfu) leta 600 pred našim štetjem.
Periander je veljal za enega od sedmih modrecev Grčije. Med njegovo vladavino so kovali prve korintske kovance. Prvi je poskušal prečkati ožino in zgraditi prekop med Korintskim in Saronskim zalivom. Načrt je opustil zaradi izrednih tehničnih težav, na katere je naletel, vendar je namesto tega zgradil Diolkos (kamnito prevozno pot). Obdobje Kipselov, ki se je končalo s Perianderjevim nečakom Psametihom, imenovanem po helenofilu, egiptovskem faraonu Psametihu I., je bila za Korint zlata doba.
Periander je ubil svojo ženo Meliso. Svojega sina Likoprona je izgnal na Korkyro (Krf). Periander je pozneje želel Likoprona za vladarja Korinta in ga je prepričal, da se je vrnil domov v Korint, a pod pogojem, da bo Periander odšel na Korkyro. Ko so Korintčani to slišali, so ubili Likoprona.
Arhaični Korint po tiranih Leta 581 pred našim štetjem je bil ubit nečak in naslednik Perianderja, ki je končal diktaturo.
Leta 581 pred našim štetjem so vodilne družine ustanovile "Istmijske igre" (Isthmia, starogrško Ἴσθμια "ožina").
Leta 570 pred našim štetjem so prebivalci začeli uporabljati srebrnike, imenovane starter, na katerih sta bila upodobljena Pegaz s črko kopa in Atena.
Leta 550 pred našim štetjem se je Korint povezal s Šparto.
Leta 525 pred našim štetjem je Korint oblikoval spravljivo zavezništvo s Šparto proti Argosu.
Leta 519 pred našim štetjem je Korint posredoval med Atenami in Tebami.
Okoli 500 pred našim štetjem Atenci in Korintčani so rotili Špartance, da ne bi škodili Atenam z obnovo tiranije.
Tik pred klasičnim obdobjem, po Tukididu, so Korintčani razvili triremo, ladjo, ki je postala standardna vojna ladja v Sredozemlju do pozne rimske dobe. Korint se je boril na prvi zapisani pomorski bitki proti helenskemu mestu Korkyra. Korintčani so bili znani tudi po bogastvu zaradi svoje strateške lege na ožini, skozi katero je moral ves kopenski promet na Peloponez, vključno kurirji in trgovci.
Klasični Korint
V klasični dobi je Korint tekmoval z Atenami in Tebami v bogastvu, ki je temeljilo na prometu in trgovini skozi ožino. Do sredine 6. stoletja je bil Korint glavni izvoznik črnoslikane lončenine v mestne državice po vsem grškem svetu, nato pa so začeli izgubljati trg zaradi atenskih obrtnikov.
V klasični dobi in prej so imeli v Korintu tempelj Afrodite, boginje ljubezni, ki je zaposloval nekaj tisoč hetairas (starogrško ἑταίρα) - tempeljska prostitutka ali hetera). Mesto je bilo znano po teh tempeljskih prostitutkah, ki so služile premožnim trgovcem in uradnikom, ki so obiskovali mesto. Lais, najbolj znana hetera, naj bi za svoje izredne storitve zaračunavala ogromne vsote. Sklicujoč se na pretirane luksuzne predmete, je Horac rekel:. non licet omnibus adire Corinthum ('Ni vsakdo sposoben iti v Korint').