Teroristični napadi 11. septembra 2001 so bili koordinirani teroristični napadi v ZDA, ki jih je z ugrabljenimi letali izvedla teroristična skupina Al Kaida.
19 mož, povezanih z Al Kaido, je ugrabilo štiri ameriška potniška letala. Dve sta treščili v stolpnici World Trade Centra v New Yorku, vsako v enega od stolpov v razmaku 17 minut. Oba stolpa je zajel požar. Južni stolp WTC (World Trade Center 2) je bil porušen manj kot eno uro po tem, ko je bil zadet. Porušil se je ob 9:59 dopoldne in Severni stolp WTC (World Trade Center 1) mu je sledil ob 10:28 dopoldne. Tretje letalo je zadelo eno od kril Pentagona v Virginiji, v neposredni bližini ameriške prestolnice Washington. Četrto letalo je strmoglavilo na polje v bližini Pittsburgha, predvidoma zaradi posredovanja potnikov. Istega dne ob 17:20 se je WTC 7 porušil kot posledica škode in požarov, ki so se zgodili, ko se je severni stolp porušil. Ruševine podirajočih stolpov so hudo poškodovale ali uničile več kot ducat drugih sosednjih zgradb in bližnjih struktur.
Komisija poroča, da so bili napadi največji samomorilski napadi v zgodovini in največji napad na ZDA na njihovem ozemlju. Žrtev je bilo več kot tri tisoč. 265 ljudi je umrlo na letalih, 2595, vključno s 343 gasilci in 60 policisti v WTC-ju in 125 vojakov in civilistov v Pentagonu. Na Manhattnu je bilo poškodovanih ali uničenih 25 stavb.
Glavni osumljenec za napade je takoj postal Osama bin Laden, voditelj Al Kaide. V izjavi, ki jo je televizijski postaji Al-Jazeera prinesel neimenovan vir, neidentificiran glas, ki se izdaja za bin Ladna trdi, da napadov ni načrtoval, niti ni za njih vedel, ameriška vojska pa je kasneje v Afganistanu našla posnetek, v katerem izgleda, da bin Laden priznava, da je napade načrtoval. Osama bin Laden je od takrat že večkrat prevzel odgovornost za napade.
Ozadje
Al-Kaida Začetki Al Kaide segajo v leto 1979, ko je Sovjetska zveza napadla Afganistan. Osama bin Laden je v to srednjeazijsko državo odpotoval kot prostovoljec, saj je vojno videl kot sveti cilj, da bi pomagal svojim muslimanskim rojakom (v Afganistanu) premagati komunistične napadalce (Sovjete). Organiziral je svoje arabske rojake mudžahedine ("afganistanske Arabce"), da so se upirli Sovjetom do njihovega umika iz Afganistana leta 1988. Pod vodstvom Ajmana al-Zavahirija je Bin Laden postal bolj radikalen.
Leta 1996 je bin Laden izdal svojo prvo fatvo, v kateri je pozval ameriške čete, naj zapustijo Savdsko Arabijo. V drugi fatvi leta 1998 je bin Laden orisal svoje ugovore glede zunanje politike ZDA glede Izraela, pa tudi glede nadaljnje prisotnosti ameriških čet v Savdski Arabiji po Zalivski vojni. Bin Laden je uporabil islamska besedila, da bi muslimane pozval k napadom na Američane, dokler se navedene težave ne odpravijo. Muslimanski pravniki so komentirali, da so se "skozi islamsko zgodovino soglasno strinjali, da je džihad individualna dolžnost, če sovražnik uniči muslimanske države," kot je dejal bin Laden.
Osama bin-Laden sličica|Napade je načrtoval in organiziral Osama bin Laden. Napade je organiziral, načrtoval in financiral Osama Bin Laden. Sprva je zanikal vpletenost, a je kasneje svoje lažne izjave preklical. Al Jazeera je 16. septembra 2001 predvajala njegovo izjavo: »Poudarjam, da tega dejanja nisem izvedel, saj so ga očitno izvedli posamezniki z lastno motivacijo.« Novembra 2001 so ameriške sile v uničeni hiši v Jalalabadu v Afganistanu našle videoposnetek. Na videoposnetku se Bin Laden pogovarja s Khaledom al-Harbijem, članom Al Kaide, in priznava, da je bil za napade predhodno seznanjen. 27. decembra 2001 je bil objavljen drugi videoposnetek Bin Ladna. V videoposnetku je dejal:Postalo je jasno, da Zahod na splošno, Združene države Amerike pa še posebej, gojijo nepopisno sovraštvo do islama. To je sovraštvo do križarjev. Terorizem proti Združenim državam Amerike je bil upravičen, saj je bil odgovor na krivico, katerega namen je bil prisiliti Združene države Amerike, da prenehajo podpirati Izrael, ki ubija naše ljudi. Pravimo, da je konec Združenih držav Amerike neizbežen, ne glede na to, ali so Bin Laden ali njegovi privrženci živi ali mrtvi, ker se je zgodila prebujenje muslimanske umme (naroda). Pomembno je udariti po gospodarstvu (Združenih držav Amerike), ki je osnova njihove vojaške moči. Če bo gospodarstvo prizadeto, se bodo vrnile in se okupirale.
Osama bin LadenVendar pa ni priznal odgovornosti za napade.
Malo pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2004 je bin Laden v posneti izjavi javno priznal vpletenost Al Kaide v napade na Združene države. Priznal je svojo neposredno povezavo z napadi in dejal, zakaj so bili izvedeni: Svobodni smo ... in želimo si povrniti svobodo za naš narod. Ko vi spodkopavate našo varnost, mi spodkopavamo vašo.Bin Laden je dejal, da je svojim privržencem osebno ukazal napad na Svetovni trgovinski center in Pentagon. Drug videoposnetek, ki ga je Al Jazeera pridobila septembra 2006, prikazuje Bin Ladna z enim od glavnih načrtovalcev napadov, Ramzijem bin al-Shibhom, ter dvema ugrabiteljema, Hamzo al-Ghamdijem in Wailom al-Shehrijem, medtem ko se pripravljajo na napade. Združene države Amerike so uradno obtožile Bin Ladna napadov 11. septembra, vendar je bil na seznamu najbolj iskanih oseb FBI tudi zaradi bombnih napadov na ameriška veleposlaništva v Dar es Salaamu v Tanzaniji in Nairobiju v Keniji. Po desetletnem iskanju je takratni ameriški predsednik Barack Obama sporočil, da so Bin Ladna 1. maja 2011 v njegovem kompleksu v Abbottabadu v Pakistanu ubile ameriške specialne enote.
Kalid Šejk Mohammed sličica|Kalid Šejk Mohammed po njegovem ujetju v Pakistanu, marca 2003. Novinar Al Jazeere Yosri Fouda je poročal, da je aprila 2002 član Al Kaide Kalid Šejk Mohammed priznal svojo vpletenost v napade, skupaj z Ramzijem bin al-Shibhom. Poročilo komisije za napade 11. septembra iz leta 2004 je ugotovilo, da je Mohammedovo sovraštvo do Združenih držav Amerike kot glavnega arhitekta napadov 11. septembra izhajalo iz njegovega "nasilnega nestrinjanja s proizraelsko zunanjo politiko Združenih držav". Mohammed je bil tudi svetovalec in financer bombnega napada na Svetovni trgovinski center leta 1993 ter stric Ramzija Yousefa, glavnega načrtovalca bombnega napada na WTC.
1. marca 2003 so ga v Rawalpindiju v Pakistanu aretirali pakistanski varnostni uradniki, ki so sodelovali s CIO. Nato so ga pridržali v več tajnih zaporih CIE in v zalivu Guantanamo, kjer so ga zasliševali in mučili z metodami, vključno z waterboardingom. Med ameriškimi zaslišanji v Guantanamu marca 2007 je Mohamed ponovno priznal svojo odgovornost za napade in izjavil, da je "odgovoren za operacijo 11. septembra od A do Ž" in da njegova izjava ni bila podana pod prisilo.
V pismu, ki so ga Mohamedovi odvetniki 26. julija 2019 vložili na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike na Manhattnu, je bilo navedeno, da ga zanima pričanje o vlogi Savdske Arabije v napadih 11. septembra ter pomoč žrtvam in družinam žrtev 11. septembra v zameno za to, da Združene države ne bodo zahtevale smrtne kazni proti njemu. James Kreindler, eden od odvetnikov žrtev, je podvomil v koristnost njegovega pričanja.
Drugi člani Al-Kaide Namesto pričevanja Kalida Šejka Mohammeda na sojenju Zacariasu Moussaouiju je bilo identificiranih pet posameznikov, ki so bili v celoti seznanjeni s podrobnostmi operacije. To so bin Laden, Kalid Šejk Mohammed, Ramzi bin al-Shibh, Abu Turab al-Urduni in Mohammed Atef. Do danes so za napade sodili ali obsodili le obrobne osebnosti.
Špansko vrhovno sodišče je 26. septembra 2005 Abu Dahdaha obsodilo na 27 let zapora zaradi zarote v napadih 11. septembra in zaradi članstva v teroristični organizaciji Al Kaida. Hkrati je bilo 17 drugih članov Al Kaide obsojenih na zaporne kazni od 6 do 11 let. Špansko vrhovno sodišče je 16. februarja 2006 Abu Dahdahu kazen znižalo na 12 let, ker je menilo, da njegova udeležba v zaroti ni bila dovolj dobro dokazana.
Leta 2006 je bil Moussaoui, za katerega so nekateri sprva sumili, da bi lahko bil dvajseti ugrabitelj, obsojen zaradi manjše vloge pri zaroti za teroristična dejanja in piratstvu v zraku. V Združenih državah Amerike je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Mounir el-Motassadeq, sodelavec ugrabiteljev s sedežem v Hamburgu, je v Nemčiji odslužil 15 let zaradi svoje vloge pri pomoči ugrabiteljem pri pripravah na napade. Oktobra 2018 je bil izpuščen in deportiran v Maroko.
Hamburška celica v Nemčiji je vključevala radikalne islamiste, ki so sčasoma postali ključni operativci napadov 11. septembra. Mohamed Atta, Marwan al-Shehhi, Ziad Jarrah, Ramzi bin al-Shibh in Said Bahaji so bili vsi člani hamburške celice Al Kaide.
Razlogi V pismu Združenim državam novembra 2002 je bin Laden izrecno navedel, da so bili razlogi Al Kaide za napade:
Podpora Združenih držav Izraelu,
Podpora "napadom na muslimane" v Somaliji,
Podpora Filipinom proti muslimanom v konfliktu z Mori,
Podpora izraelski "agresiji" proti muslimanom v Libanonu,
Podpora ruskim "grozodejstvom nad muslimani" v Čečeniji,
Proameriške vlade na Bližnjem vzhodu (ki "delujejo kot njihovi agenti") so proti muslimanskim interesom,
Podpora indijskemu "zatiranju muslimanov" v Kašmirju,
Prisotnost ameriških vojakov v Savdski Arabiji,
Sankcije proti Iraku.
Po napadih sta bin Laden in al-Zawahiri objavila dodatne videoposnetke in zvočne posnetke, od katerih so nekateri ponovili te razloge za napade. Dve posebej pomembni objavi sta bili bin Ladnovo "Pismo Ameriki" iz leta 2002 in bin Ladenov videoposnetek iz leta 2004.
Bin Laden je Mohameda interpretiral kot prepoved »stalne prisotnosti nevernikov v Arabiji«. Leta 1996 je Bin Laden izdal fatvo, v kateri je pozval ameriške čete, naj zapustijo Savdsko Arabijo. Leta 1998 je Al Kaida zapisala: »Združene države Amerike že več kot sedem let okupirajo islamske dežele na najsvetejših krajih, na Arabskem polotoku, plenijo njegova bogastva, narekujejo njegovim vladarjem, ponižujejo njegove ljudi, terorizirajo njegove sosede in svoje baze na polotoku spreminjajo v oporo za boj proti sosednjim muslimanskim ljudstvom.«
V intervjuju decembra 1999 je bin Laden dejal, da verjame, da so Američani "preblizu Meke ", in da to smatra za provokacijo celotnega muslimanskega sveta. Analiza samomorilskega terorizma je pokazala, da Al Kaida brez ameriških vojakov v Savdski Arabiji verjetno ne bi mogla prepričati ljudi, da bi izvedli samomorilske misije.
V fatvi iz leta 1998 je Al Kaida sankcije proti Iraku opredelila kot razlog za ubijanje Američanov in obsodila »dolgotrajno blokado, med drugimi dejanji, ki predstavljajo napoved vojne Alahu, njegovemu poslancu in muslimanom«. Fatva je izjavila, da je »odločitev za ubijanje Američanov in njihovih zaveznikov, civilistov in vojaškega osebja individualna dolžnost vsakega muslimana, ki to lahko stori v kateri koli državi, kjer je to mogoče, da bi osvobodil mošejo Al-Aksa in Sveto mošejo v Meki izpod njihovega primeža in da bi njihove vojske [Američani] lahko zapustile vse dežele islama, poražene in nezmožne ogrožati nobenega muslimana«.
Leta 2004 je bin Laden trdil, da se mu je ideja o uničenju dvojčkov prvič porodila leta 1982, ko je bil priča izraelskemu bombardiranju visokih stanovanjskih blokov med libanonsko vojno leta 1982. Nekateri analitiki, vključno z Mearsheimerjem in Waltom, so prav tako trdili, da je bila ameriška podpora Izraelu eden od motivov za napade. Leta 2004 in 2010 je bin Laden napade 11. septembra ponovno povezal z ameriško podporo Izraelu, čeprav je večina pisma izražala bin Ladnov prezir do predsednika Busha in njegovo upanje, da bo "uničil in zlomil" Združene države.