Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ [sebastokrátor], bolgarsko in srbsko cевастократор [sevastokrator]) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu. Uporabljali so ga tudi v državah, ki so mejile na Bizantinsko cesarstvo (Srbsko cesarstvo in Bolgarsko cesarstvo) in na ozemljih pod bizantinskim vplivom.
Beseda je sestavljena iz besed sabastos - velespoštovan, častitiljiv, ki je grški ekvivalent latinskega naslova augustus, in kratōr – vladar. Iz podobnih elementov je sestavljen naslov autokratōr – cesar. Sebastokratorjeva žena se je grško imenovala sebastokratorissa (grško σεβαστοκρατόρισσα), srbsko in bolgarsko pa sevastokratica (севастократица).
Zgodovina Naslov si je izmislil cesar Aleksej I. Komnen (vladal 1081–1118) za svojega starejšega brata Izaka Komnena.Kazhdan 1991, str. 1862. Po pisanju Ane Komnene je Aleksej s podelitvijo naslova svojega brata povišal nad naslov cezarja, katerega je že obljubil svojemu svaku Nikiforju Melisenu. Ana položaj sebastokratorja primerja s položajem drugega cesarja in omenja, da je imel, tako kot cesar, pravico do nošenja krone, cesarskega diadema pa ne.Ana Komnena. Aleksiada, 3.4. Med vladavino Komnenske dinastije (1081–1185) je bil sebastokrator do leta 1163, ko si je cesar Manuel I. izmislil naslov despotēs, drugi najvišji položaj v cesarstvu. Rezerviran je bil izključno za člane cesarjeve družine, predvsem za mlajše cesarjeve sinove.
Po razkosanju Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni leta 1204 so naslov privzela Latinsko, Nikejsko in Bolgarsko cesarstvo. V Nikejskem in po leti 1261 v obnovljenem Bizantinskem cesarstvu je bil naslov rezerviran za najvišje dvorne dostojanstvenike in je bil skoraj izključno namenjen članom cesarjeve družine. Zadnji znani imetnik naslova je bil peloponeški vladar Dimitrij Kantakuzen v poznem 14. stoletju.
Po podatkih iz primarnih virov je bila za naslov značilna modra barva. Modra je bila sebastokratorjeva slavnostna oprava, vključno z nogavicami in škornji. Po pisanju Jurija Akropolita okoli leta 1260 so se sebastokratorji, ki so bili člani cesarjeve družine, razlikovali od tistih, ki niso bili, po zlatih orlih, izvezenih na nartih škornjev.Macrides 2007, str. 350, 366–367. V času psevdo Kodina sredi 14. stoletja so bili standardni vezeni orli na rdeči podlagi. Po njegovem pisanju sta k sebastokratorjevi slavnostni opravi spadala tudi rdeča tunika (hlamis) ter rdeča in zlata krona (stefanos).Parani 2003, str. 63, 67–69, 72. K sebastokratorjevim privilegijem je spadala pravica, da je dokumente podpisoval s posebnim modrim črnilom.
Bolgarija Kalojan je naslov nasledil verjetno od svojega očeta Aleksandra (umrl po letu 1232), sina carja Ivana Asena I. Bolgarskega (vladal 1189–1196).Bakalov, Georgi; Milen Kumanov (2003). КАЛОЯН (неизв.-след 1259). Електронно издание "История на България". Sofija. Trud, Sirma. ISBN 954528613X.
Srbija V Srbiji so naslov sebastokrator uporabljali v srednjem veku, v obdobju Nemanjićev ter srbski kralji in cesarji (1217–1346, 1346–1371).
Imetniki naslova Aleksdander Asen (umrl po letu 1232), bolgarski princ Kalojan (okoli 1259), bolgarski mogotec, posestnik Sofije Dejan (1346-1356), srbski mogotec, posestnik Žegligova in Preševa Aleksej III. Angel, kasnejši bizantinski cesar Ivan Angel Sabas Asiden, bizantinski in nicejski mogotec Conon de Béthune, francoski križar Konstantin Dukas Tesalski Ivan Dukas Stefan Gabrielopoulos Ivan I. Tesalski Ivan II. Dukas Tesalski Dimitrij I. Kantakuzen Andronik I. Komnen, sin Ivana II. Komnena Izak Komnen, brat Alekseja I. Komnena Izak I. Komnen, sin Alekseja I. Komena Izak Komnen, sin Ivana II. Komnena Branko Mladenović, Srbija Momčil, razbojnik v Rodopih Stefan Nemanjić, Srbija Jovan Oliver, Srbija Konstantin Paleolog, polbrat Mihaela VIII. Paleologa Ivan Paleolog, brat Mihaela VIII. Paleologa Vlatko Paskačić, Srbija Ivan Petralif Strez, Bolgarija Blasius Matarango (1358–1367), albanski plemič, knez pokrajine Karavasta
Galerija
Sklici
Viri
Parani, Maria G. (2003). Reconstructing the Reality of Images: Byzantine Material Culture and Religious Iconography (11th to 15th Centuries). Leiden: Brill. ISBN 978-90-04-12462-2.
Kategorija:Bizantinski naslovi in položaji