Sofija Nassavska (polno ime Sophia Wilhelmine Marianne Henriette, ), kraljica Švedske in Norveške, * 9. julij 1836, palača Biebrich, Nassau, Nemčija, † 30. december 1913, Stockholmska palača, Stockholm, Švedska.
Sofija je bila kraljica soproga Švedske in Norveške kot žena kralja Oskarja.Sofija Viljemina Marijana Henrika v Nordisk familjebok (andra upplagan, 1917) Kraljica Švedske je bila za 35 let, kar je dlje kot katera koli kraljica pred njo. Do leta 2011 je bila najdaljša kraljica, ko jo je presegla kraljica Silvija. Bila je tudi zadnja švedska kraljica, ki je nosila uradni naziv kraljica vdova Švedske.
Zgodnje življenje Sofija je bila najmlajša hčerka Viljema, vojvode Nassavskega in njegove druge žene princese Pavline Friderike Marije Württemberške.
Njen oče je umrl, ko je bila stara tri leta in njega je nasledil njen polbrat Adolf. Sofija je od zasebnih tutorjev dobila kar se je takrat štelo za primerno izobrazbo princes v tistem času. Trenirala je sabljanje, kateri šport pa je bilo po navadi rezerviran za moške, da bi si okrepila svoj hrbet in poravnala svojo držo.Riiber (1959). str 8. Sofija se je socializirala z učenjaki in umetniki, nassavski dvor pa je bil štet za bolj demokratičnega od običajnih nemških dvorov. Zgodaj se je naučila angleščine in imela simpatijo za britanski parlamentarni sistem. Jezik, ki se je govoril v njenem domu ni bila nemščina, temveč angleščina. Dobila je vzgojo, ki je bila podobna srednje razrednemu viktorijanskemu stilu življenja, kar pa je bilo Sofiji bolj všeč od tradicionalne kraljeve vzgoje. Njeni bratje so jo naslavljali kot Unsere demokratische Schwester (naša demokratična sestra). Opisana je bila za resno, inteligentno in zelo delovno osebo. Zanimali so jo jeziki in zgodovina. Bila je tudi resnično verna.
Leta 1848 je bila priča uporu v vojvodini Nassavja, ki so ga zatrli njeni bratje in mati. Zimo 1853-54 je preživela na dvoru njene tete v Sankt Petersburgu v Rusiji. Njena teta princesa Šarlota Württemberška je bila poročena z veliko vojvodo Mihaelom Pavlovičem Ruskim. Cilj izleta ni bil v želji po dogovarjanju poroke z ruskim princem, ker njena mati ni želela, da bi Sofija prestopila v pravoslavno vero, kar bi bilo ob poroki potrebno, vendar zato, da bi se naučila življenja na velikem dvoru. Med njenim obiskom v Rusiji je bila učenka Antona Ruinsteina. Sofija in njena mati sta bili priseljeni zapustiti Rusijo ob začetku Krimske vojne. Po smrti njene matere leta 1857 je Sofija živela s svojo polsestro princeso Marijo Wiedsko.
Julija 1857 je na poletni rezidenci svoje sestre Marije v Monreposu izven Nassaua prejela obisk od princa Oskarja Švedskega, vojvode Östergötlandske. Oskar je bil drugi živeči sin vladajočega kralja. Po smrti njegovega starejšega brata Gustava leta 1852 je postal bodoči dedič švedskega prestola, ker njegov brat, takrat vladajoči kronski princ, s svojo ženo ni mogel imeti več otrok, kar pa je pomenilo, da je bilo politično nujno, da se Oskar poroči. V letih 1855 in 1856 je bil Oskar poslan na obisk na različne kraljeve dvore v Evropi v želji, da najde poročno partnerico, ki bo primerna tako v njegovem družbenem sloju kot v njegovem okusu. Obiskal je britanski dvor, vendar se ni želel poročiti s princeso Marijo Cambriško kot tudi s pruskimi in belgijskimi princesami, ki so mu bile predlagane. Poroka Sofije in Oskarja ne bi smela biti šteta za dogovorjeno poroko: Oskar je dobil svobodo, da si sam izbere princeso iz več obiskanih dvorov, ki mu je bila všeč, in Sofija, ki je pred tem že dobila snubitev, ni želela biti prisiljena v poroko.Riiber (1959). str. 24. Sofija in Oskar sta se obojestransko zaljubila v drug drugega.Riiber (1959). str. 25.
Po obisku se je Oskar vrnil na Švedsko, da bi prosil svoje starše soglasje za poroko, ki pa je bilo odobreno. Potem se je vrnil v Nassau, kjer sta se septembra zaročila in oktobra objavila zaroko. Med zaroko se je Sofija učila švedščine in zgodovine ter si izmenjala pisma s svojim bodočim možem: kmalu sta si dopisovala v švedščini in Sofija je tudi hitro obvladala norveščino.
Vojvodinja in prestolonaslednica sličica|Princ Oskar in princesa Sofija v času njunega zakona leta 1857. |sličica|levo|Kraljeva hiša Bernadotte leta 1857. Stoječi (L-D): princ Avgust, vojvodinja Sofija Nassavska, vojvoda Oskar, kronski princ Karl in princesa Evgenija. Sedeči (L-D): kraljica Jožefina, kralj Oskar I., princesa Ludovika in kronska princesa Ludovika. Oskar in Sofija sta se poročila 6. junija 1857 na gradu v Wiesbaden-Biebrichu. V Stockholm sta prispela 19. junija 1857, kjer je na ladji Travemünde spoznala gospodarico oblačil grofico Mino Bonde in svojo dvorno damo Avgusto Jegerhjelm. Pozdravila ju je mahajoča in pojoča množica. Sofija je bila po prihodu na Švedsko sprejeta z velikim navdušenjem, saj je takratna kronska princesa Ludovika postala sterilna po rojstvu svojega zadnjega otroka in starejši Oskarjev brat kronski princ Karl ni imel sina, njegova hčerka pa zaradi takratne ustave ni bila sprejeta kot dedič na prestol, zato je bila Sofija videna kot rešitev nasledstva in bodoča kraljica. Ob prihodu je bila oblečena v modro obleko in je bila zatorej imenovana modra vojvodinja.Riiber (1959). str. 32. V palači je bila na začetku predstavljena kraljevemu dvoru in kasneje v kraljičinem salonu še kraljevi družini. Po srečanju s kraljem, ki je bil takrat opisan za skoraj zmešanega in je bil pod regentstvom kronskega princa, je prihitela do njega, se priklonila in ga objela.
Leta 1858 je Sofija rodila sina, kar je zavarovalo dinastijo Bernadotte in ji dalo veliko popularnost. Rojstvo se je odvilo v Drottningholmski palači in glede na star dvorni protokol je bil v dvorani izven spalnice za priče prisoten celotni dvor in člani vlade.Riiber (1959). str. 47. Po smrti njenega tasta kralja Oskarja I. leta 1859 je njen svak postal kralj Karl XV. ter Sofija in njen mož sta postala kronski princ in kronska princesa Švedske in Norveške.Riiber (1959). str. 53.
sličica|Oskar in Sofija s svojimi štirimi sinovi Par je za svojo rezidenco dobil Arvfurstens palats v Stockholmu. Bila je opisana za mirno in obvladano, praktično in razumno. Imela je dobre odnose s tastom in taščo in svakinjo princeso Evgenijo. Njen odnos s Karlom XV. in kraljico Ludoviko pa je bil kakor koli napet. Sofija sama je bila strogo moralna in ni marala francosko vplivajočega lahkomiselnega dvora njenega svaka Karla XV.Anne-Marie Riiber (1959). str. 41. Do leta 1861 je Sofija rodila trikrat v treh letih in po tem, je bilo njeno zdravje krhko. Istega leta je naredila izlet v Nizzo, da bi se ozdravila. Te izlete je nadaljevala v zdravstvene namene: naslednji izlet je naredila leta 1863, tisti čas v Nemčijo. Leta 1864 se je ukvarjala z gradnjo svoje poletne rezidence Sofiere s Öresunda, ki so jo poimenovali po njej. V Sofieru so lahko ostali v stiku z dansko kraljevske družino v Fredensborgu na drugi strani Öresunda. Shodi v Sofiero bi včasih dali politično razsežnost kot središče družinskih svetov.
Sofija je izvajala močno disciplino nad svojimi otroki. Njena odločitev, da doji, je bila v tistem času nenavadna za zgornji razred in je pritegnila pozornost. Prav tako je vzbudila pozornost, ko je leta 1869 dala svoje sinove v javno šolo, ne pa jim dovolila, da bi se izobraževali na domu, kot je bila tradicija v kraljevi hiši.Riiber (1959). str. 70. Dala jih je na krščansko fantovsko šolo Beskowska skolan od teologa in župnika Gustaf Emanuel Beskowa, katerega pridige je pogosto obiskovala. Sofija je imela vedno zelo tesno zanimanje za vero, katero zanimanje je delila s svakinjo Evgenijo, v čigar družbi je bila uvedena s še več različnimi krščanskimi vejami. Od leta 1866 je bil predsednica dobrodelne organizacije Allmänna skyddsföreningen (Zaščitniško društvo) za revne ženske v Stockholmu.
Sofija je bila zainteresirana v politiko in se je zapletla v državne afere med svojim življenjem in občasno je bila prisotna kot opazovalka parlamentarnih zasedanj. Leta 1866 je bila njena rojstna država vojvodina Nassau priključena Prusiji. Po tem je imel anti-pruski pogled. Poleti leta 1870 je bila prisotna v Ems, kjer je pred vojno napovedjo srečala tako ruskega carja kot tudi pruskega kralja in je ostajala informirana o politični situaciji. Ni nasprotovala združenemu cesarstvu Nemčiji, vendar je ni bilo všeč, kako je bilo ustvarjeno in prevlada Prusije. Kakor koli, imela je dober osebni odnos s kronskim princem Friderikom Ruskim in njegovo ženo.
Kraljica Švedske in Norveške sličica|levo|Kronanje kraljice Sofije leta 1873 Po smrti njenega svaka 12. maja 1873 je Sofija postala kraljica soproga Švedske in Norveške. V tistem času so bile napete politične razmere in zahteve republike. Oskar sprva ni bil priljubljen, vendar so bili upi, da bi se dovolil ravnati po nasvetu Sofije, ki je bil obravnavana za politično vpogledno.Riiber (1959). str. 84. Na Norveškem so bili tudi upi, da bi Sofija uporabila svoj vpliv nad Oskarjem in bi bil s tem uvedena bolj enakopravno mesto v zvezi.Riiber (1959). str. 121 Sofija je bila z Oskarjem kronana 12. maja v Stockholmu na Švedskem in 18. junija 1873 v Trondheimu na Norveškem. Skupaj je par po kronanju naredil turnejo po Norveški, ki pa je bila opisana za zmago.
Leta 1875 sta kralj in kraljica naredila turnejo po Evropi. Na začetku sta obiskala Dansko in potem Berlin in kasneje Dresden. Obisk kralja Alberta Saškega in njegove kraljice Karole Vasa v Dresden je bil pomemben, saj je to pomenil simbolni mir med dinastijo Bernadotte in odstavljeno dinastijo Vasa, ker je bila kraljica Karola vnukinja odstavljenega kralja Gustava IV. Adolfa in je dala vedeti, da je preteklost pozabljena.Riiber (1959). str. 144 Po Dresdnu je Sofija prekinila turnejo zaradi zdravstvenih razlogov, medtem ko je Oskar turnejo nadaljeval v Weimar in Rusijo. Drug pomemben dogodek je bilo razkritje kip Karla XIV. Janeza 7. septembra 1875 v Oslu, ki se je praznoval z veliko praznovanji s povabljenimi tujimi plemiči in vojaškimi paradami, in velja za nepozabno propagandno priložnost. Še en pomemben dogodek je bilo bivanje kraljice Norveške v Mossu leta 1877 z nekdanjim kronskim princem Napoleonom Francoskim.
Jeseni je kraljevi par običajno živel v Drottningholmski palači, kjer je sprejel tuje kraljeve dostojanstvenike in gostil slovestnostne zabave. Med zimo sta imela predstavitve v Stockhlmu in Oslu. Ko sta obiskala Norveško, ju je na meji pričakal ločen norveški dvor. Za Sofijo je bilo znano, da se je za uradne dogodke oblekla spektakularno v svetle barve kot na primer v rdečo in modro ter je imela na sebi veliko nakita, čipk in okraskov. Oskar II. je običajno preživel poletja s svojimi prijatelji v Marstrandu na njegovi jahti Drott, medtem pa je Sofija velikokrat preživela svoja poletja v Ulriksdalski palači in kasneje večkrat na Norveškem. Med letoma 1892 in 1904 je svoja norveška poletja preživela v dvorcu Skinnarböl izven Kongsvingerja, kjer je živela v preprostem življenjskem stilu in je bila radodarna krajevnim ljudem. Na Norveškem je bila zalo popularna in je bila opisana kot edina kraljica v Švedsko-Norveški zvezi, ki je preživela večino časa na Norveškem.
miniatyr|sličica|Sofija Nassavska kot kraljica okoli leta 1873.