Jožefina Leuchtenberška ali Jožefina de Beauharnais (polno ime Joséphine Maximilienne Eugénie Napoléone), kraljica Švedske, * 14. marec 1807, Milano, Italija, † 7. junij 1876, Stockholm, Švedska.
thumb|Alegorija njenega prihoda na Švedsko leta 1823 Jožefina je bila kraljica soproga Švedske in Norveške kot žena kralja Oskarja I.. Znana je bila kot kraljica Josefina in je veljala za politično aktivno v času vladavine njenega soproga. Delovala je kot njegova politična svetovalka in je aktivno sodelovala v državnih zadevah. Bila je še posebej aktivna v zakonih vere na Švedskem in Norveškem ter ji pripisujejo, da je uvedla bolj liberalne zakone o religiji.
Življenjepis Ozadje Rodila se je v Milanu v Italiji kot najstarejša hči Eugèna de Beauharnaisa, prvega vojvoda Leuchtenberškega, krušnega sina in posvojenega otroka Napoleona I., in njegove žene princese Avguste Bavarske. Njena stara mati po očetovi strani in njena soimenjakinja je bila Jožefina Tascher de La Pagerie, prva žena cesarja Napoléona I. Francoskega: ime Jožefina je dobila na zahtevo Napoleona. Njen stari oče po materni strani je bil kralj Maksimilijan I. Bavarski.
Ob rojstvu ji je Napoleon dal naziv princese Bologne in kasneje še vojvodinje Gallierske. Prvih sedem let je preživela v Italiji. Družina je živela v Vili Bonaparte v Milanu in v njihovi rezidenci Monzi izven Milana. Leta 1812 so prejeli obisk nekdanje cesarice Jožefine. Leto kasneje je njen oče Eugene zavrnil ponudbo svojega tasta, da združi sile proti Napoleonu. Njena mati Avgusta se je leta 1814 pridružila njenemu očetu v njegovih vojaških sedežih v Mantovi, kjer je rodila najmlajšo hčerko. Malce kasneje se je Jožefina s svojimi sorojenci in njihovimi dvorjani v trdnjavi v Mantovi v procesiji kočij pridružila njihovi materi. Po porazu Napoleona istega leta sta njena starša odšla k njenemu staremu očetu na Bavarskem in nekaj časa kasneje so jima Jožefina in njeni sorojenci v spremstvu barona Darnaya, prej tajnika njenega očeta, pridružili. Menda naj bi ta spomin ostal v Jožefininem spominu. Njen oče je postal vojvoda Leuchtenberški v nekdanji kneževini Eichstädt na Bavarskem kot fevd. Njeno otroštvo je opisano kot srečno. Družina je preživela poletja v Eichstädtu in zime v Münchnu z družino njene mame. Jožefina je lahko govorila nemško, italijansko in francosko. Učila se je geografijo s profesorjem Le Sage, botaniko in naravno znanost s profesorjem Martinusom ter matematiko, fiziko in astronomijo s profesorjem Sieberson.
thumb|Josefina Leuchtenberška, Frederic Westin, 1825. Princesa Jožefina se je 22. maja 1823 poročila z Oskarjem I. z zastopnikom v Leuchtenberški palači v Münchnu. Imela sta še poročno slovesnost 19. junija v prisotnosti v Stockholmu. Prva poroča slovesnost je bila katoliška, druga pa luteranska. Skozi svojo mater je bila Jožefina potomka Gustava I. Švedskega in Karla IX. Švedskega in tako so bili njeni otroci potomci Gustava Vase. Skozi svojega starega očeta po materi je bila tudi ena od potomk Renate Lorrainske, vnukinje Kristjana II. Danskega. Poroka je bila dogovorjena zato, da bi zagotovila legitimnost nove dinastije Bernadotte. Po porazu Napoleona se je kralj Karel XIV. Janez bal zakonitosti politike dunajskega kongresa in je želel dati novi dinastiji povezavo skozi kri starih evropejskih kraljevskih dinastij. Poroka Oskarja, njegovega sina in dediča na prestol, je bila rešitev tega problema in leta 1822 je končno prisilil sina k privolitvi poroke in ga poslal na izlet v Evropo, da bi izvedel o bodočih kandidatkah na seznamu za položaj soproge in kronske princese. Na tem seznamu je bila danska princesa prva izbira, leuchtenberška princesa druga, hesseška princesa tretja in weimarska princesa je bila četrta.Becker & Blückert (2007). str. 29 Karel XIV. Janez je izbral princeso Jožefino Leuchtenberško za drugo kandidatko, ker je imela povezavo z dvema evropejskima starima dinastijama skozi mater in novo dinastijo Bonaparte (ki bi se morda lahko nekega dne vrnila na oblast) skozi svojega očeta, in tako je "združila nove interese s starimi", kot je tako izrazil zadevo.Becker & Blückert (2007). str. 30 Oskar ni maral svoje prve izbire, vendar pa ko je 23. avgusta 1822 v Eichstädtu zagledal Jožefino, je rekel, da ima rad drugo. Jožefina in Oskar naj bi se privlačila obojestransko in se zaljubila v drug drugega na prvi pogled in tako sta obe družini poroko sprejeli in jo ustrezno organizirali. Jožefina je imela učne ure v švedščini in si je dopisovala z Oskarjem do poroke. Njen oče naj ne bi bil proti njenemu spreobrnjenju v luteranstvo, vendar so švedski predstavniki mislili, da je bilo potrebno ji dati ponudbo, da lahko obdrži svojo vero.Becker & Blückert (2007). str. 309 Čeprav je bila predana katoličanka, je privolila, da bo vzgajala svoje otroke v luteranski veri. S sabo je pripeljala katoliškega duhovnika in se je redno udeležila maš in spovedi v svoji zasebni katoliški cerkvi. Papež je temu dal svije soglasje. Na Švedskem je zakon Toleransediktet iz leta 1781 izjavil svobodo vere za tujce in imigrante ter Jožefina in njena snaha Desirée sta bili lahko šteti med njih.Becker & Blückert (2007). Za Švede pa je spreobrnjenje iz luteranske vere v neko drugo vero uradno pomenila zaplemba osebne lastnine in pregon iz države. Ta situacija je bila podobna na Norveškem. Luteranska duhovščina je nasprotovala tej poroki, vendar je kralj imel svojo pot.
Prestolonaslednica thumb|left|Jožefina Leuchtenberška kot kronska princesa. thumb|Švedska prestolonaslednica Josefina Jožefina je na Švedsko prispela v družbi svoje tašče kraljice Desirée, ki je bila odsotna za enajst let. Prispeli sta v Manillo izven Stockholma 13. junija 1823, kjer so ju pozdravili kralj Karel XIV. Janez, kronski princ Oskar, vojaški pozdravi in velike množice ter ju pospremili v Haga palačo, kjer je Jožefino objela princesa Zofija Albertina Švedska. Druga poročna slovesnost je odvila šest dni kasneje. Šest dni po njenem prihodu na Švedsko je bilo njeno srednje ime Napoléonne odstranjeno. To je bilo zato, ker se je Švedska bojevala proti Napoleonu v nedavni vojni. S sabo je prinesla več delov ekskluzivnega nakita narejenega v Parizu za njeno staro mamo, ki je še vedno med imetji kraljevih hiš Švedske in Norveške (skozi Ludoviko in Marto Švedsko). Na Švedskem je bila znana po švedski verziji njenega imena: Josefina. V njenem spremstvu je bila Bertha Zück, ki je postala njen blagajnik, in njen katoliški spovednik Jacob Lorentz Studach: do njunih smrti so imela tako tesno prijateljstvo, da so bili imenovani za "trio".
Jožefina je bila socialni uspeh na Švedskem od trenutka svojega prihoda, oboje kot zasebna oseba v krogih visoke družbe in tudi kot javna oseba ter je postala bolj popularna kraljica kot njena predhodnica in naslednica. Že kot kronska princesa je sposobna opravljati predstavniški del, ki jih njena tašča ni mogla izpolniti, ter je igrala veliko vlogo pri delanju nove dinastije popularne na Švedskem. V poletju leta 1824 sta kronski princ in kronska princesa obiskala Oslo na Norveškem, kjer sta sodelovala v več javnih nastopih, da bi naredila monarhijo popularno. Med obiskom je Oskar dobil nalogo začasnega kraljevega namestnika in Jožefina je bila prisotna, ko se je pojavil pred norveškim parlamentom. Po tem sta naredila izlet po Švedski, da bi jo predstavila javnosti. Opisana je bila za šarmantno, lepo in dostojanstveno osebo ter je bila šteta za nadarjeno: ljudi je impresionizirala z govorjenjem tekoče švedščine ob svojem prihodu. Na plesu leta 1838 jo je Fritz von Dardel opisal: "Kot za kronsko princeso je bila lepa in dostojanstvena, morda preveč suha, vendar zelo inteligentna in zelo zabavna proti vsemu. Nihče ji nima ničesar očitati za vse razen za njeno katoliško vero."Braun (1950). str. 93
Njen odnos s tastom je bil topel. Kralj je z njo ravnal z veliko naklonjenostjo, kot na primer je skrival sladkarije v svojih žepih, katere je preiskala in enkrat je v sladkariji našla skrit dragulj.Becker & Blückert (2007). str. 42 Dne 21. avgusta 1823 je Karl XIV. Janez razglasil, da bo ta dan, ki je bil isti dan njegove izvolitve za kronskega princa, dan za Jožefino in je bil odtlej praznovan kot Jožefinin dan. Prvo praznovanje je potekalo v Drottningholmski palači in Jožefinin dan je bil praznovan na Švedskem še desetletja kasneje: postala je tradicija za ljudi iz Stockholma, da potujejo v Drottningholmsko palačo na ta dan, kjer so bili za njih organizirana praznovanja in so navijali za Jožefino, ki jih pozdravila iz balkona. Njen odnos s taščo pa je bil kljub temu nekako napet med prvimi leti, saj se je kraljica Desirée počutila zanemarjeno iz strani svojega moža in da je njen položaj kraljice bil zasenčen z Jožefinino popularnostjo. Po začetnih letih pa je odnos med Jožefino in Desirée postal bolj prijateljski in harmoničen.
Odnos med Jožefino in Oskarjem je bil na začetku opisan za medsebojno srečnega in par si je delil interese v kulturi, slikarstvu, pisanju in petju.Becker & Blückert (2007).str. 41 Jožefina in Oskar sta imela pet otrok, od katerih sta dva postala kralja Švedske in Norveške. Vendar pa je bil Oskar znan po zunajzakonskih aferah, kar je močno mučilo, ki je trpela za ljubosumnostjo.Becker & Blückert (2007). str. 48 Oskar je po poroki še ohranil svoj stik z Jaquette Löwenhielm, čeprav se Jožefina na začetku naj ne bi zavedala tega: vendar je leta 1826 v svojem dnevniku dala prvo znamenje, da se zaveda afer, in leta 1828 je napisala o bolečih sumih o prešuštvu in da jo tudi boli, da je nenehno noseča.Becker & Blückert (2007). str. 48 Leta 1832, leto po rojstvu svojega zadnjega otroka, je zapisala v svojem dnevniku o sodobnem pogledu, da je pričakovano, da ženska prenaša moževe zunajzakonske zadeve: "Ženska bi morala trpeti v tišini" in Jožefina je videla ta sodobni pogled za nepravičnega. Tri leta kasneje ji je njena bolečina nad Oskarjevim vedenjem povzročila izlet v zdravilišče Medevi, da bi si umirila živce.Braun (1950). str. 90 Možev odnos s slavno igralko Emilie Högquist je bil dobro znan. To prav tako ni bila začasna afera, vendar resno razmerje, ki se je začelo leta 1836 in v katerem je dobil dva sinova, Maxa leta 1893 in Hjalmarja leta 1840.Becker & Blückert (2007). str. 54 Oskar in Emilie Högquist sta se srečala na Bad Emsu leta 1837. Jožefina je opisala leta Oskarjevega odnosa z Emilie Högquist kot hoja "skozi ogenj". Kljub temu sta se Oskar in Jožefina še naprej skupaj pojavljala v javnosti in njeno dostojanstveno vedenje ji je na svojo stran dalo simpatije. Oskar je zaradi tega postal nepopularen in kralj Karl XIV. Janez ga je grajal iz sočutja do Jožefininega trpljenja.Becker & Blückert (2007). str. 55 V njenih zadnjih letih kot kronska princesa je ta situacija, ki je prispevala h konfliktu med vladarjem in kronskim princem, uvedla Jožefino v politiko kot je postala aktivni posrednik med svojim možem in tastom.
thumb|350px|Kraljevska družina leta 1837. Jožefina je upodobljena v beli obleki.