Balh (, ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zaratustrstva v sedanjem severnem Afganistanu. Sodobni Balh je zdaj majhno mesto v provinci Balh, približno 20 km severozahodno od upravnega središča province Mazar-e Šarifa in 74 km južno od reke Amu Darje in meje med Afganistanom in Uzbekistanom. V preteklosti je bil največje mesto v Horasanu. Marko Polo ga je opisal kot razkošno in veličastno mesto.City of Balkh (antique Bactria). UNESCO World Heritage Centre. V letih 2021–2022 je državni urad za statistiko in informacije poročal, da je imelo mesto 138.594 prebivalcev. Kot osmo največje naselje v državi je po neuradnih ocenah za leto 2024 prebivalstvo približno 114.883 ljudi.
Zgodovinsko gledano je bilo mesto današnjega Balkha zelo cenjeno zaradi njegovega verskega in političnega pomena v Ariani. Središče zaratustrstva in budizma je bilo starodavno mesto Perzijcem poznano tudi kot Zariaspa, Grkom pa kot Bactra, po čemer je nastalo ime Baktrija. Kot tako je bilo znano kot glavno mesto Baktrije ali Toharistana. Italijanski raziskovalec in pisatelj Marco Polo je pred mongolskimi osvajanji opisal Balkh kot »plemenito mesto in velik sedež učenja«. Večina starega mesta je v razvalinah, ki so približno 12 kilometrov od desnega brega sezonsko tekoče reke Balh, na nadmorski višini približno 365 metrov.
Medtem ko je to eno od etnično raznolikih naselij v Afganistanu, Tadžiki predstavljajo znaten del prebivalstva Balha in to mesto stalno naseljujejo že tisočletja. Britannica Online Encyclopedia Glavni jezik mesta je darijščina, ki ga govori velika večina. Okolica Balha je še posebej znana po svojih arheoloških najdiščih, ki potrjujejo prisotnost številnih različnih civilizacij, ki so vplivale na mestno družbo v različnih obdobjih.
Pred mestom je bil velik budistični samostan, kasneje znan kot Naubahar ali Nava Vihāra (sanskrt).Litvinovsky, Boris Abramovich. History of civilizations of Central Asia, Volume 3. UNESCO. Motilal Banarsidass, str. 149.
Francoski budistka Alexandra David-Néel z Balhom povezuje mitološko kraljestvo Šambala in domneva, da ime Balh izvira iz staroperzijskega izraza Šam-i-Bala, ki pomeni 'vzvišena svetloba'.David-Néel, A. Les Nouvelles Littéraires. 1954, str. 1. Gurdjieffian J. G. Bennett špekulira, da je bil Šambala baktrijski sončni tempelj Šams-i-Balh.Bennett, J.G. Gurdjieff: aking a New World.
Zgodovina thumb|left|300px|Karta Baktrije s prestolnico Balh (Bactres)
Balh je bil domnevno prvo mesto, v katerega so se v obdobju 2000-1500 pr. n. št. preselila plemena iz zgornjega porečja Amu-Darje (v grščini znano tudi kot Oxus).Nancy Hatch Dupree. An Historical Guide to Afghanistan. Kabul, Afganistan, 1977. Arabci so ga zaradi njegove častitljive starosti imenovali Umm Al-Belaad – Mati mest. Mesto je bilo tradicionalno središče zaratustrstva. William Woodthorpe Tarn. The Greeks in Bactria and India. Ares Publishers, Inc., Chicago. 1984, str. 114–115. Ime Zarisaspa, ki je ali drugo ime za Balh ali ime dela mesta, bi lahko izhajalo iz imena pomembnega zoroastrskega svetišča ognja Azar-i-Asp. Za Balh se domneva, da je prav v njem Zaratustra prvič oznanjal svojo vero in v njem tudi umrl.
Vendar so šele pred kratkim francoski arheologi pod vodstvom Johanne Lhullier in Julia Bendezu-Sarmienta našli arheološke ostanke pred letom 500 pr. n. št. v delu, imenovanem Bala Hissar, ki je citadela mesta. To prvo naselbino so datirali v starejšo železno dobo (obdobje Yaz I., ok. 1500-1000 pr. n. št.) in se nadaljevalo do predahemenidskega časa (obdobje Yaz II, ok. 1000-540 pr. n. št.).Lhuillier, Johanna, Julio Bendezu-Sarmiento, & Philippe Marquis, (2021). "Ancient Bactra: New Data on the Iron Age Occupation of the Bactra Oasis" , in Archaeology of Central Asia during the 1st millennium BC, from the beginning of the Iron Age to the Hellenistic period: Proceedings from the Workshop held at 10th ICAANE. Bala Hissar je na severu najdišča in je ovalne oblike, s površino okoli 1500 krat 1000 m² (približno 150 hektarjev), na jugu pa je spodnje mesto. Druga gomila na tem mestu, znana kot Tepe Zargaran in severni utrdbni zid Balha, sta bila zasedena v velikem obsegu v času Ahemenidov (obdobje Yaz III., ok. 540-330 pr. n. št.).
Ker je bil Balh središče prvega indo-iranskega kraljestvaIran vi. Iranian Languages and Scripts (1) E. Encyclopaedia Iranica. Pridoljeno 2. junija 2015. (Baktrija, Daksia, Buhdi), so nekateri znanstveniki prepričani, da so se Indo-Iranci ravno od tu v več valovih razširili v severovzhodni Iran in Sistan, kjer so postali sedanji sedanji Perzijci, Tadžiki, Paštuni in Baluči. Regija, ki je zaradi podnebnih sprememb zdaj pustinja, je bila v antiki zelo rodovitna. Ustanovitev kraljestva se pripisuje Gajomartu, po perzijski legendi prvemu kralju na svetu. Balh je bil že zelo zgodaj rival Ekbatane, Niniv in Babilona.
Armenski viri navajajo, da je bil Balh prestolnica Arsakidske dinastije Partskega cesarstva. Po izročilu je v mestu stal starodaven Anahitin tempelj, tako bogat, da je stalno izzival plenilce. Aleksander Veliki se je po uboju kralja Balha poročil z Roksano Baktrijsko.Lynne O'Donnell (20. oktober 2013). Silk Road jewel reveals more of its treasures. BBC News Magazine. Pridobljeno 20. oktobra 2013. Balh je postal prestolnica Grško-baktrijskega kraljestva, katero so tri leta (208-206 pr. n. št.) oblegali Selevkidi. Po razpadu Grško-baktrijskega kraljestva so do prihoda Arabcev v njem vladali Indo-Skiti, Parti, Indo-Parti, Kušani, Indo-Sasanidi, Kidariti, Heftaliti in Sasanidi.
Starodavna baktrijska religija Baktrijski dokumenti - v baktrijskem jeziku, napisani od 4. do 8. stoletja - dosledno spominjajo na imena lokalnih božanstev, kot sta na primer Kamird in Vakhš, kot priče pogodb. Dokumenti prihajajo z območja med Balhom in Bamijanom, ki je del Baktrije.
Zaratustrstvo in budizem
Balh je budistom dobro znan kot rojstni kraj Trapuse in Bahalike, dveh trgovcev, ki sta po svetih spisih postala Budova prva učenca. Bila sta prva, ki sta Budi ponudila hrano, potem ko je dosegel razsvetljenje, v zameno pa jima je Buda podaril osem svojih las, da bi se ga spominjala. Po nekaterih poročilih sta se Trapusa in Bahalika vrnila v Balh in zgradila dve stupi po navodilih Bude. Balh je zato poimenovan po Bahaliki, ki je zaslužen za uvedbo budizma v mesto. To se odraža v literaturi, kjer se mesto imenuje Balhika, Bahlika ali Valhika. Prvi budistični samostan (vihara) v Balhu je bil zgrajen za Bahalika, ko se je vrnil domov, potem ko je postal budistični menih.
Kitajski romar Fašjan (337-422 n. št.) je v zgodnjem 5. stoletju odpotoval v to regijo in ugotovil, da hinajana budizem prevladuje v Šan Šanu, Kuči, Kašgarju, Ošu, Udajani in Gandari. Kasneje je kitajski menih Šuandzang (602–664 n. št.) leta 630 n. št. obiskal Balh, ko je bil cvetoče središče budizma Hinajana. Po njegovih spominih je bilo v času njegovega obiska v mestu ali njegovi bližini okrog sto budističnih samostanov. Bilo je 3000 menihov in veliko število stup in drugih verskih spomenikov. Šuandzang je tudi pripomnil, da so hunski vladarji Balha, ki so bili potomci indijskega kraljevega staleža, široko prakticirali budizem.
V 8. stoletju je korejski menih in popotnik Hječo (704–787 n. št.) zapisal, da so tudi po arabski invaziji prebivalci Balha še naprej izvajali budizem in sledili budističnemu kralju. Opozoril je, da je takratni kralj Balha pobegnil v bližnji Badakšan.
Najimenitnejši budistični samostan je bil Nava Vihara ('Novi tempelj'), ki je imel ogromen kip Gautame Bude. Stoji v bližini mesta Balh in je služil kot romarsko središče za politične voditelje, ki so prihajali od daleč, da bi se mu poklonili.Reinterpreting Islamic Historiography: Hārūn al-Rashīd and the narrative of the ʻAbbāsid caliphate by Tayeb El-Hibri published by Cambridge University Press, 1999 Page 8 , Malo pred arabskim osvajanjem je samostan postal zaratustrski tempelj ognja. Nenavadno omembo te stavbe najdemo v zapisih geografa Ibn Havkala, arabskega popotnika iz 10. stoletja, ki opisuje Balh kot zgrajen iz gline, z obzidjem in šestimi vrati ter se razteza za polovico parasanga. Omenja tudi grad in mošejo.
Veliko sanskrtskih medicinskih, farmakoloških in toksikoloških besedil je bilo prevedenih v arabščino pod pokroviteljstvom Khalida, vezirja Al-Mansurja. Khalid je bil sin glavnega duhovnika budističnega samostana. Nekateri člani družine so bili ubiti, ko so Arabci zavzeli Balh; drugi, vključno s Khalidom, so preživeli s spreobrnitvijo v islam. Kasneje bodo postali znani kot Barmakidi iz Bagdada.India, the Ancient Past: a history of the Indian sub-continent from c. 7000 BC to AD 1200 by Burjor Avari Edition: illustrated Published by Taylor & Francis. , Page 220.
Judovstvo Sanherib, ki je vladal Neoasirskemu cesarstvu od leta 705 do 681 pr. n. št., naj bi prisilno preselil nekaj Izraelcev v Balh, potem ko jih je med asirskim ujetništvom razlastil iz Izraelskega kraljestva. To poročilo je obravnavano v delih egipčanskega zgodovinarja Al-Makrizija, ki je zapisal, da sta se prihod in uveljavitev Judov v Balhu zgodila v luči Sanheribovega pohoda na Levant. Poleg tega so številni geografi iz arabskega sveta potrdili obstoj spomenika, imenovanega Bāb al-Jahūd (lit. 'Judovska vrata') in naselja, imenovanega al-Jahūdija na mestu Balh. Nekateri muslimani verjamejo, da je izraelski prerok Jeremija med babilonskim ujetništvom pobegnil v Balh in da je bil tam pokopan izraelski prerok Ezekiel, čeprav Judje častijo Ezekielovo grobnico v današnjem Iraku kot kraj njegovega zadnjega počivališča.
Judovska skupnost v Balhu je bila nadalje opažena v Gaznavidskem imperiju v 11. stoletju, ko so bili Judje prisiljeni vzdrževati vrt za Mahmuda iz Gaznija in plačati manjšinski davek v višini 500 dirhamov. Glede na judovsko ustno zgodovino so pod Timurjem iz Timuridskega cesarstva Judje v Balhu dobili lastno zaprto mestno četrt, v kateri so živeli.
Še leta 1885 je v Balhu obstajala precejšnja judovska skupnost, kot je potrdil britanski upravitelj Charles Yate po drugi anglo-afganistanski vojni: »precejšnja kolonija Judov, ki imajo ločeno četrt vasi zase, in se je pojavila, kolikor smo lahko presodili, za moške lepega videza z najbolj nezmotljivo judovskimi potezami.«
Hivi al-Balkhi, ekseget in biblijski kritik iz 9. stoletja, je bil rojen v Balhu in za katerega se splošno verjame, da je bil buharski Jud, vsaj po etnični pripadnosti, saj so nekateri učenjaki trdili, da je bil praktičen gnostični kristjan.
Arabska osvajanja in islamizacija V času islamskega osvajanja Perzije v 7. stoletju pa je Balh predstavljal postojanko odpora in varno zatočišče za perzijskega cesarja Jazdegerda III., ki je tja pobegnil pred Omarjevo vojsko. Kasneje, v 9. stoletju, med vladavino Ja'kuba bin Laitha as-Saffarja, je islam postal trdno zakoreninjen pri lokalnem prebivalstvu.
Arabci so zasedli Perzijo leta 642 (v času Osmanovega kalifata, 644–656 n. št.). Pritegnila sta jih veličina in bogastvo Balha, zato so ga leta 645 napadli. Šele leta 653 je arabski poveljnik al-Ahnaf ponovno vdrl v mesto in ga prisilil k plačilu davka. Arabska oblast nad mestom pa je ostala šibka. Območje je bilo pod arabskim nadzorom šele potem, ko ga je leta 663 n. št. ponovno osvojil Muavija I.. Profesor Upasak opisuje učinek te osvojitve s temi besedami: »Arabci so plenili mesto in brez razlikovanja pobijali ljudi. Rečeno je, da so vdrli v znamenito budistično svetišče Nava-Vihara, ki ga arabski zgodovinarji imenujejo 'Nava Bahara' in opisujejo kot enega od veličastnih krajev, ki je obsegal vrsto 360 celic okoli visokih stup, ki so jih oropali in dragulji so bili posejani na številnih podobah in stupah in so odnesli bogastvo, nakopičeno v Vihari, vendar verjetno niso povzročili večje škode drugim samostanskim stavbam ali menihom, ki so tam prebivali.«