Skupine oseb s posebnimi potrebami so: osebe z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, osebe z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane osebe, dolgotrajno bolne osebe, osebe z učnimi težavami, osebe s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, osebe z motnjami avtističnega spektra.
Pomen zaposlitve Lyons je v kanadski študiji je ugotovil, da je pri nekaterih osebah s posebnimi potrebami značilna socialna izolacija, neaktivnost, pomanjkanje smiselnega dela in prostočasnih dejavnosti Backenroth, G. A.M. (1996). Disabilities in working life - A review of swedish research and some theoretical considerations. European psychologist, 4(1), 278—292.. Profesionalci, ki delajo z ljudmi s posebnimi potrebami, vedno bolj razumejo, da tudi zato te osebe potrebujejo veliko izbiro služb, tudi tiste ki predstavljajo višje položaje in možnost karierne aspiracije, podobne kot jih imajo druge osebe Carling, P. J. (1993). Reasonable accommodations in the workplace for individuals with psychiatric disabilities. Consulting psychology journal, 2(45), 46—62.. Poleg očitne ekonomske koristi, zaposlitev nudi tudi pomembne psihološke in socialne možnosti. Delo ima pogosto velik vpliv na identiteto in samopodobo Carling, P. J. (1993). Reasonable accommodations in the workplace for individuals with psychiatric disabilities. Consulting psychology journal, 2(45), 46—62.. Zaposlitev je tudi en najbolj pomembnih dejavnikov za blagostanje osebe s posebnimi potrebami, kot poročajo Beyer, Brown, Akandi in Rapley Johnson, T.D. in Joshi, A. (2016). Dark clouds or silver linings? A stigma threat perspective on the implications of an autism diagnosis for workplace well-being. Journal of applied psychology, 3(101), 430—449.. Blagostanje pa nadalje vpliva na boljšo posameznikovo produktivnost na delu Johnson, T.D. in Joshi, A. (2016). Dark clouds or silver linings? A stigma threat perspective on the implications of an autism diagnosis for workplace well-being. Journal of applied psychology, 3(101), 430—449.. Nezaposlenost V raziskavi iz leta 1995 Harris in sodelavci omenjajo, da so v ZDA beležili 43 milijonov oseb s posebnimi potrebami, od katerih jih je bilo zaposlenih za polni delovni čas le 34 % od tistih, ki so stari toliko, da bi lahko bili zaposleni. Pri tem je 2/3 nezaposlenih poročalo, da bi radi bili zaposleni Berry in Meyer (1995). Employing people with disabilities: Impact of attitude and situation. REHABILITATION PSYCHOLOGY, 3(40), 211—222.. Kronična nezaposlenost lahko vodi do izolacije, revščine in obupa Carling, P. J. (1993). Reasonable accommodations in the workplace for individuals with psychiatric disabilities. Consulting psychology journal, 2(45), 46—62..
Ovire pri zaposlovanju in delu Ovir pri zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami je več in na različnih nivojih. Problem predstavlja namreč tudi institucionalizacija nizkih pričakovanj do zmožnosti ljudi s posebnimi potrebami, saj se pri izplačilu dodatka namreč gleda predvsem kakšne so njihove nezmožnosti, ne pa zmožnosti za delo.Carling, P. J. (1993). Reasonable accommodations in the workplace for individuals with psychiatric disabilities. Consulting psychology journal, 2(45), 46—62. Tako se osredotoča na šibka, namesto na močna področja. Kot najpomembnejše ovire pri zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami pa Fraser in Shrey navajata:Carling, P. J. (1993). Reasonable accommodations in the workplace for individuals with psychiatric disabilities. Consulting psychology journal, 2(45), 46—62. zmotna prepričanja zaposlitvenega svetovalca o posebnih potrebah, pomanjkanje dostopnega prevoza, ekonomske ovire, počasnost rehabilitacijskega procesa, arhitekturne ovire, visok delež nezaposlenosti v državi, težave pri iskanju ljudi, ki so primerni za opravljanje določenega dela, prioritete pri izbiri kadra znotraj podjetja, premalo časa porabljenega za izobraževanje delodajalca, negativen odnos delodajalcev. Tudi same osebe, ki imajo posebne potrebe, so med skrbmi navajale stališča delodajalcev - menili so namreč, da ti ne prepoznajo njihove sposobnosti za opravljanje dela Carling, P. J. (1993). Reasonable accommodations in the workplace for individuals with psychiatric disabilities. Consulting psychology journal, 2(45), 46—62.. Negativna pričakovanja so se s strani vodstva pojavljala tudi glede manjše fleksibilnosti invalidov, večje potrebe po načrtovanju in upoštevanju teh oseb, možne razdraženost v delovni enoti in stresnih situacij ki lahko nastanejo, dodatnih stroškov pri urejanju delovnega okolja in povečane potrebe po superviziji.Backenroth, G. A.M. (1996). Disabilities in working life - A review of swedish research and some theoretical considerations. European psychologist, 4(1), 278—292. Med pomisleke pri zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami med drugim spadajo stroški prilagoditev. Stroške predstavlja zagotovitev dostopnosti pripomočkov, ki so glede na vrsto potreb različni. Lahko gre npr. za bralne naprave za slepe, za prilagoditve preverjanj in materiala za uporabljanje, prilagajanje delovnega urnikaBerry in Meyer (1995). Employing people with disabilities: Impact of attitude and situation. REHABILITATION PSYCHOLOGY, 3(40), 211—222. ipd. Raziskovalec NoelBerry in Meyer (1995). Employing people with disabilities: Impact of attitude and situation. REHABILITATION PSYCHOLOGY, 3(40), 211—222. je odkril, da naj sicer v praksi ti stroški ne bi predstavljali zares velikega bremena. 51 % podjetij je namreč uporabljalo prilagoditve, ki jim ne pomenijo nobenega finančnega bremena, 30 % pa jih je navajalo stroške do $500 (prib. 440 €). Delodajalci so sicer ob razmisleku o zaposlovanju invalidov, med svojimi pričakovanji poleg primerne izobrazbe, navajali dostop do tehnične pomoči. Menili so namreč, da mora biti delovno mesto ustrezno prilagojeno za asimilacijo invalida, stroške ki ob tem nastanejo, pa naj bi plačala družba.Berry in Meyer (1995). Employing people with disabilities: Impact of attitude and situation. REHABILITATION PSYCHOLOGY, 3(40), 211—222. Da je oseba s posebnimi potrebami bolj primerna za delo, hitreje in bolje pripravljena, pa obstaja tudi poklicna rehabilitacija. Tudi tu se ponovno pojavi ovira, saj kot je Harris v ameriški raziskaviCarling, P. J. (1993). Reasonable accommodations in the workplace for individuals with psychiatric disabilities. Consulting psychology journal, 2(45), 46—62. ugotovil, je veliko nezaposlenih oseb, zaposlitev želelo imeti. Kljub temu je le manjši delež oseb s posebnimi potrebami koristil storitve zaposlitvene rehabilitacije, vsi pa niti niso bili seznanjeni s to možnostjo. Še en negativni vidik pri zaposlovanju invalidov je ta, da naj delodajalci sicer ne bi imeli direktnih predsodkov do njih, vendar pa pričakujejo, da se bodo na delovnem mestu pojavili problemi, kot poroča Soder.Backenroth, G. A.M. (1996). Disabilities in working life - A review of swedish research and some theoretical considerations. European psychologist, 4(1), 278—292. Ko pa se ljudje dejansko srečajo z osebami s posebnimi potrebami, se lahko pojavijo tudi občutja depresivnosti, anksioznosti, pomilovanja, izogibanja in izključevanja po poročanju Wrighta Berry in Meyer (1995). Employing people with disabilities: Impact of attitude and situation. REHABILITATION PSYCHOLOGY, 3(40), 211—222.. Če se pojavijo negativna stališča, lahko ta temeljijo na odnosu, ki ga imajo osebe že od prej, odvisna pa so tudi od udobnost situacije, v kateri naj bi se nahajali z osebo s posebnimi potrebamiBerry in Meyer (1995). Employing people with disabilities: Impact of attitude and situation. REHABILITATION PSYCHOLOGY, 3(40), 211—222. Grand, Bernier and StrohmerBerry in Meyer (1995). Employing people with disabilities: Impact of attitude and situation. REHABILITATION PSYCHOLOGY, 3(40), 211—222. so ugotovili, da so bili ljudje bolj pripravljeni sprejeti tiste osebe s posebnimi potrebami, s katerimi naj bi delali v manj intimnih situacijah. Hkrati so bili najboljši napovedniki za pozitivna stališča do oseb s posebnimi potrebami mladost, višja izobrazba in dejanski kontakt s temi osebami. Tako se je v manjših organizacijah z malo zaposlenimi osebami s kognitivnimi primanjkljaji tudi pojavljalo najmanj negativnih stališč do teh oseb, po poročanju Harrisona in Tomesa.Backenroth, G. A.M. (1996). Disabilities in working life - A review of swedish research and some theoretical considerations. European psychologist, 4(1), 278—292.
Večkrat je poudarjena vloga delodajalca pri zaposlovanju oseb, pri njihovem počutju, sprejetosti in učinkovitosti na delovnem mestu. Njihovi odnosi in stališča so različni. Velikokrat se pojavljajo ovire, ki so posledica stereotipov, pomanjkanja usposabljanja, znanja in izkušenj med zaposlovalci Carling, P. J. (1993). Reasonable accommodations in the workplace for individuals with psychiatric disabilities. Consulting psychology journal, 2(45), 46—62.. Ljudje, ki nimajo posebnih potreb, imajo lahko nizka pričakovanja do oseb s posebnimi potrebami in od njih ne pričakujejo, da bodo lahko učinkovito opravljale delo. Bolj negativna stališča so se tudi pojavljala v podjetjih, kjer so imeli manj stikov z osebami s posebnimi potrebami. Večina podjetij je sicer izražala mnenje, da bi morali več storiti na področju integracije teh oseb v njihovo in druga podjetja.Berry in Meyer (1995). Employing people with disabilities: Impact of attitude and situation. REHABILITATION PSYCHOLOGY, 3(40), 211—222. Pri tem pa se je izkazalo tudi, da vsi tega ne bi bili pripravljeni sprejeti v svojem podjetju, kot poročata Gibson in Groeneweg.Berry in Meyer (1995). Employing people with disabilities: Impact of attitude and situation. REHABILITATION PSYCHOLOGY, 3(40), 211—222. Stališča delodajalcev do oseb z različnimi potrebami pa se tudi razlikujejo glede na to, katera oseba se prijavlja na kakšno delovno mesto. To se je pokazalo tudi v raziskavah, npr. v eni od raziskav,Rickard, T. E., Triandis, H. C in Patterson, C. H. (1963) Indices of employer prejudice toward disabled applicants. Journal of applied psychology, 1(47), 52—55. kjer so direktorji in ravnatelji šol ocenjevali osebe, prijavljene za delo tajnika in učitelja 3. razreda. Predsodki so se pojavljali do vseh oseb s posebnimi potrebami (gluhih in oseb na invalidskih vozičkih), vendar v manjši meri kot do oseb z epilepsijo, bivših zapornikov in oseb, ki so bile odpuščene iz psihiatričnih bolnišnic. Večji pa kot do oseb, ki so se v preteklosti zdravile za tuberkulozo. Ti rezultati so bili podobni pri direktorjih podjetij in šolskih ravnateljih. Nasploh so bili predsodki ravnateljev manjši, sicer pa so imeli ravnatelji večje predsodke pri zaposlovanju teh oseb za delo učitelja 3. razreda, kot za delo tajnika. Večji predsodki do gluhih in oseb na invalidskih vozičkih so lahko povezani s tem, koliko posebna potreba ovira samo delo. Izpostavili bi tudi to, da so delodajalci imeli več zadržkov pri zaposlovanju mentalno, kot fizično oškodovanih oseb, kar je ugotovil tudi BackenrothBackenroth, G. A.M. (1996). Disabilities in working life - A review of swedish research and some theoretical considerations. European psychologist, 4(1), 278—292. v drugi raziskavi.
Pozitivni vplivi