Freiburški minster () ali cerkev Naše ljube gospe () je rimskokatoliška župnijska cerkev v Freiburgu v Breisgauu. Zgrajena je bila v romanskem in večinoma gotskem slogu. Gradili so jo od okoli leta 1200 do uradno leta 1513. Od leta 1827 je Freiburg sedež nadškofije (nadškofija Freiburg) in cerkev je zdaj uradno "münster". Cerkvena skupnost pripada dušnemu pastirstvu v Freiburgu v freiburški dekaniji.
Znani švicarski umetnostni zgodovinar Jacob Burckhardt je leta 1869 opozoril na 116 metrov visok stolp, ki bo v primerjavi s stolpom v Baslu in Strasbourgu verjetno ostal najlepši stolp na svetu. Der schönste Turm auf Erden. In: Badische Zeitung, 10. März 2005, S. 17. Zelo pogosto se sliši, da je »najlepši stolp krščanstva«. Umetnostni zgodovinarji iz sveta hvalijo Marijino stolnico v Freiburgu kot arhitekturno mojstrovino gotike.
Zgodovina Zgodovina gradnje thumb|hochkant=0.6|Tloris Prva cerkev v Freiburgu je bila Konradova cerkev, imenovana po ustanovitelju mesta Konradu I. Zähringenskem. Je iz začetka gradnje mesta okoli 1120–1140. Ostali so le temelji.
Bertold V. (umrl 1218) je želel ustrezno grobnico in jo hkrati zamenjati, saj je postala stara cerkev premajhna za vse več prebivalcev mesta in župnije. Gradnja nove cerkve se je začela okoli leta 1200 v poznem romanskem slogu po zgledu baselske. Ohranili so se le transept in kleti stranskih stolpov (Hahntürme), ki so bili povečani med gotsko gradnjo z luknjičastimi fialami. Od približno 1230 se je gradnja nato nadaljevala v novem slogu francoske gotske arhitekture z glavno ladjo in stolpom. Končan je bil okoli 1330 in je imel najzgodnejše gotsko krogovičje. Nato je mestni svet odločil, da zamenja poznoromanski kor z novim z velikimi kapelami. Za izvedbo je prosil Johanna von Gmünda. O prelomni slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna 24. marca 1354 govori napis na severnem portalu Peter Paul Albert: Urkunden und Regesten zur Geschichte des Freiburger Münsters. In: Freiburger Münsterblätter 5, 1909, S. 31 Nr. 155., vendar se je gradnja resno začela okoli 1375–1380 in končala do 1471. Delo je slabo napredovalo, tako da se je mestni svet 1475 pritožil Stadtarchiv Freiburg, Missiven 4, Lage 7, fol. IV., nach Thomas Flum: Der spätgotische Chor des Freiburger Münsters. Baugeschichte und Baugestalt. Deutscher Verlag für Kunstwissenschaft, Berlin 2001, S. 165.. Do leta 1510 (datum v kornem oboku) je bil obok novega kora zaprt: Ludwigck Horneck iz Hornberga je položil zadnji kamen v obok in bil pohvalljen. Münsterrechnungen, nach Thomas Flum: Der spätgotische Chor des Freiburger Münsters. Baugeschichte und Baugestalt. Deutscher Verlag für Kunstwissenschaft, Berlin 2001, S. 142. Nov kor je 5. decembra 1513 posvetil pomožni škof iz Konstance, čeprav ga je ob obisku parlamenta v Freiburgu leta 1498 posvetil že škof Hugo iz Konstance v prisotnosti kralja Maksimilijana I. Yvonne Faller: 5. Dezember 1513, Der neue Münsterchor wird geweiht. Vortrag in der Universität Freiburg am 4. März 2013 in der Vortragsreihe Auf Jahr und Tag, Freiburgs Geschichte im Mittelalter. 2013. Kralj je za kor podaril obarvana stekla. Peter Kalchthaler: Kleine Freiburger Stadtgeschichte. Friedrich Pustet, Regensburg 2006. Kapele okrog kora so bile končane leta 1536, to je leto konca gradnje. Pozneje so bile občasno dodane razne dopolnitve, na primer v 16. stoletju je bila na južni fasadi romanskega transepta dodana renesančna veranda, v 19. in 20. stoletju pa so bile dodane potrebne statične podpore opornikov v prezbiteriju. Yvonne Faller: 5. Dezember 1513, Der neue Münsterchor wird eingeweiht. in der Vortragsreihe Auf Jahr und Tag. Freiburgs Geschichte im Mittelalter. 2013.
Medtem ko je zgradba iz latinskega dokumenta z dne 27. maja 1298 imenovana župnijska cerkev (Ecclesia parochialis), se zdi, da je bil izraz münster prvič uporabljen 24. decembra 1356 v listini pfalške grofice Klare iz Tübingena, hčere 9. novembra 1356 umrlega grofa Friedricha Freiburškega: zuo Friburg in dem münster. Zato so ime uporabili tudi za gotsko nadgradnjo.
Cerkev ni bila uničena v drugi svetovni vojni, čeprav so bile okoliške stavbe v bombnem napadu 27. novembra 1944 porušene. Stadtverwaltung Freiburg: Ein Projekt des Freiburger Sozial- und Jugendamtes: „Chronik der Freiburger Nachkriegsnot“Münsterbauverein Freiburg: Geschichte des Münsterbaus: Das Erbe bewahren Poškodovana je bila samo streha. S pomočjo štaba berlinske vojske, kustosa v Baslu in mladih münstrske župnije jim jo je še pred zimo 1945/46 uspelo v celoti ponovno zapreti. Heiko Haumann, Dagmar Rübsam, Thomas Schnabel, Gerd R. Ueberschär: Hakenkreuz über dem Rathaus. Von der Auflösung der Weimarer Republik bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs (1930–1945). In: Geschichte der Stadt Freiburg. Band 3: Von der Badischen Herrschaft bis zur Gegenwart. S. 365. Steklena okna so izvirna, saj so jih pred bombardiranjem odstranili in shranili.
Pravni položaj thumb| Slika na osnovi jedkanice, Gay (1839) Po pravnem položaju je cerkev posebnost, saj že od samega začetka ni pripadala Cerkvi.
Vojvoda Zähringenski je začel gradnjo današnje cerkve leta 1200. Kot njen pokrovitelj in zavetnik je financiral tudi večino del. Od sredine 13. stoletja so meščani prevzeli odgovornost za gradnjo in skrbeli zanjo. Leta 1295 se je prvič pokazalo, da je potreben gradbeni sklad. Pri "fabrici ecclesii" (Münsterfabrick) je bilo prvič leta 1314 zapisano: "Ta pravna ustanova vključuje zgradbo münstra in je odločena svoj sklad ohraniti." "Fabrica ecclesiae" je bila podrejena mestnemu svetu, ki se je imenoval münsterpfleger (skrbnik), pravna oseba, določena za novogradnjo, obnove in popravila.
Leta 1464 se je župnija vključila v univerzo, ki so jo leta 1457 ustanovili Habsburžani, kar pa ni pomenilo, da je bilo premoženje sklada tudi vključeno, ostal je neodvisen in stalno odgovoren za gradnjo.
thumb|Freiburški minster leta 1895 Ko je mesto Freiburg leta 1805 pripadlo velikemu badenskemu vojvodstvu, je nastal nov pravni položaj in celotno cerkveno premoženje je pripadlo državni upravi. Leta 1813 je bilo pokroviteljstvo univerze ukinjeno.
Po ustanovitvi rimskokatoliške nadškofije v Freiburgu leta 1821/27 in ko je cerkev postala minster nadškofa Freiburga, je spet nastal nov pravni položaj. Poleg sklada Münsterfabrick je obstajal še sklad Domfabrik, ki je bil v prvi vrsti odgovoren za delovanje minstra. Odgovornosti so bile natančno razdeljene, sklada sta imela različen položaj.
Lastništvo je bilo dokončno urejeno leta 1901 v sporazumu med mestom Freiburg, nadškofijskim ordinariatom in katoliškim zaupnikom župnije. Minster zato spada k skladu Münsterfabrick sklad, ki je odgovoren za gradnjo. Mesto ima nekatere pravice, na primer do uporabe stolpa (zvonjenje zvonov za novo leto itd.) in na okoliškem trgu.
Društvo za minster je bilo ustanovljeno leta 1890 zaradi obnove, gradbeno podjetje je odgovorno za vzdrževanje zunanjosti katedrale. Lastnine na stavbah nima. Za notranjost, preddverje, zvonove in orgle sta odgovorna sklada. Ta delitev dela je bila uvedena leta 1891 s sklepom nadškofijskega ordinariata in velja še danes.
Arhitektura Glavna ladja thumb|Pogled s severa Cerkev so začeli graditi leta 1200 v poznoromanskem slogu. Najstarejši ohranjeni deli iz tega obdobja gradnje so v vzhodnem delu cerkve. Prvotni načrti, predvideni za romansko cerkev, so imeli tri ladje, transept in poligonalni kor. Ponovno so načrtovali ladjo okoli 1220–1230, ko je v Gornjem Porenju slog pozne romanike prehajal v zgodnjo gotiko. Gradnja stolnice v Strasbourgu je postavila nove standarde.
Ladja ima značilno strukturo za visoko gotiko: srednje obočne pole so enake stranskim. Gručasti stebri imajo vlogo dodatnih stebrov.
Umetniška zasnova vzhodnega oboka je skromna, kar ni bila napaka pri oblikovanju in strukturi zaradi nepoznavanja nove arhitekture. Zgodovina gradnje, to je vzhodni obok, pomeni preobrat v regiji med poznoromanskim in gotskim slogom.
Že stoječa vzhodna oboka sta bila obnovljena v 30-ih letih 13. stoletja. S povečanjem opornikov in uporabo zunanjih opornikov, ki so bili dodani na streho in priključeni na svetlobno nadstropje ladje, je bila statika bistveno izboljšana. Mojster, ki je končal gradnjo vzhodnih obokov, je tudi končal načrtovanje zahodnega dela ladje in veličastnega gotskega zahodnega stolpa.
Nato so gradili štiri zahodne oboke ladje, ki so povezani z deli na vzhodu, označeni s fino zapleteno konfiguracijo. Značilne so drobne podrobnosti v oblikah, zlasti v okenskem krogovičju, ter jasna struktura sestavnih delov, kot so "talni zidec, baze, kapiteli". Zlasti je pomemben južni portal, katerega zasnova temelji na slepih arkadah na notranji zahodni steni hodnikov.
Ladjo so poslikali v srednjem veku. Ko so jo predelovali v baročnem slogu leta 1792, so jo prekrili s sivo barvo, v 19. stoletju pa so bile te poslikave skoraj povsem uničene. Nekateri delci srednjeveškega slikarstva so še vedno prepoznavni. Leta 1955 so na vzhodni steni stranske ladje odkrili svetega Martina iz 15. stoletja in ga konzervirali. Zdaj ga hranijo v cerkvi svetega Martina. Wolf Hart: Das Freiburger Münster. Rombach, Freiburg i. Br. 1978, ISBN 3-7930-0311-6
Zvonik thumb|Pogled spredaj Opazen stolp je po mnenju švicarskega umetnostnega zgodovinarja Jacoba Burckhardta "najlepši stolp na svetu". Visok je 116 metrov in ima razgledno ploščad na višini 70 m. Med gradnjo okoli leta 1330 je bila cerkev več kot stoletje najvišja cerkvena stavba in s tem tudi najvišja zgradba na svetu v tistem času. 123 metrov visok osrednji stolp stolnice v Salisburyju je bil končan skoraj istočasno okoli 1333, leta 1350 pa sta bila zgrajena skoraj 125 m visoka stolpa na fasadi Marijine cerkve v Lübecku.
"In tako je Ervinus iz Steinbacha tega leta cerkev v Strasbourgu končal, potem tudi na tej (tj. v Thannu), pa tudi v Freiburgu." Frank Zimmermann: Die Kehrseite des Zettels. In: Badische Zeitung, Magazin III, 12. Dezember 2009.
Do zdaj so dvomili o resničnosti zapisa frančiškanskega meniha Malachiasa Tschamserja v njegovi Kroniki iz Thanna (Chronic von Thann) (1724) za leto 1275. Domnevali so, da je stolp delo dveh arhitektov, katerih imeni sta ostali neznani. Decembra 2009 pa je Ministrstvo za arhitekturno zgodovino na Univerzi v Karlsruheju s celovito primerjavo vseh tradicionalnih risb gotskih načrtov za cerkve v Strasbourgu, Freiburgu, Thannu in Breisachu dokazalo, da je cerkveni mojster, arhitekt Erwin von Steinbach res oblikoval stolp v Freiburgu. Wissenschaftler lüften das Münsterturm-Geheimnis. In: Badische Zeitung, 3. Dezember 2009. Die Autorschaft Erwins ist in der Forschung bislang nicht allgemein akzeptiert worden, vgl. den Bericht über die Tagung zum Freiburger Münsterturm: Volker Bauermeister: Der Hochgelobte. Ein „Weltwunder“ als Objekt der Forschung: Die große Tagung zum Freiburger Münsterturm. In: Badische Zeitung, 13. September 2010.
Ob vznožju stolpa je skoraj kvadratni tloris; stene so masivne in skoraj brez odprtin. Stolp je obdan približno nad prvo tretjino celotne višine z 12-ogelno zvezdno galerijo. Nad galerijo se stolp nadaljuje kot osmerokotnik. Osmerokotni del poteka do tako imenovane laterne, ki je prav tako dostopna. Na tej višini je stolp večkrat razpadel; njegovih osem visoko obokanih oken omogoča jasen pogled navzven. Nad laterno je prav tako osmerokoten, filigransko izdelan in predrt zvonik. Rebrast strop krasijo brstiči. Izrazno bogastvo stolpa arhitekturne odličnosti izražajo igrivi prehodi kvadrata v 12-kotno in osmerokotno obliko zvonika s križno rožo na najvišjem vrhu. Glavni gradbeni material je bil peščenjak iz Lorettoberga.
To je edini tak gotski zvonik v Nemčiji, ki je bil končan v srednjem veku (okrog 1330) in od takrat je skoraj po čudežu ostal, tudi bombni napad 27. novembra 1944, ki je uničil hiše v neposredni bližini stolpa, mu je prizanesel. Zaradi tresljajev pa je bila stavba močno poškodovana. Verjetno je filigranski zvonik ostal zaradi vgrajenega svinca in železne armature, ki povezuje posamezne dele čelade stolpa.