Na vsakem delovnem mestu je prisoten nadzor delodajalcev nad zaposlenimi, vendar pa se je skozi čas nadzor nad zaposlenimi spremenil. Spremembe v nadzoru na delovnem mestu so se zgodile predvsem s pojavom tehnologije in njenega hitrega razvoja. Z razvojem tehnologije so delodajalci dobili nove možnosti za nadzor zaposlenih na delovnem mestu (Hribar, diplomsko delo, str. 1). Kot posledica pojava različnih oblik nadzora na delovnem mestu je postala omejena posameznikova zasebnost. Za zaščito posamezikovih osebnih podatkov in na splošno zasebnosti so morale oblasti nadzor nad zaposlenimi na delovnem mestu tudi zakonsko opredeliti.
1.) ZAKONSKE PODLAGE UREDITVE NADZORA NA DELOVNEM MESTU
Zakonska ureditev nadzora na delovnem mestu ima svoj temelj na postavkah, da ima vsak delavec na delovnem mestu pravico do zasebnosti ter da je zakonsko urejeno da mora delodajalec zaposlene pisno seznaniti z uveljavljanjem nadzora (npr. video nadzora). Nadzor na delovnem mestu je utemeljen v okviru različnih zakonskih podlagah. Predvsem se nadzor na delovnem mestu opisuje v Zakonu o varstvu osebnih podatkov, v Zakona o informacijskem pooblaščencu, v Zakonu o elektronskih komunikacijah ter v Zakonu o delovnih razmerjih.
Zakon o informacijskem pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je pristojen za:
- odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov; - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije - odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Zakon o informacijskem poblaščencu, Ur. l. RS št. 113/05, 2. člen)
Splošne zakonske pravice nadzora na delovnem mestu so ponazorjene v mnenju informacijskega pooblaščenca, ki navaja da »Kljub skrbi za zasebnost na delovnem mestu je določena stopnja nadzora s strani delodajalca zakonsko dopustna. Seveda pa je tak nadzor dopusten tedaj, ko se izvaja v okviru, ki ga določa ustava, zakonski predpisi in domača ali mednarodna sodna praksa. Razen tega mora biti dopusten nadzor oziroma poseg v zasebnost opredeljen v internih pravilnikih podjetja.« (Hribar diplomsko delo, str. 2.)
Zakon o varstvu osebnih podatkov
Vsak delavec ima na svojem delovnem mestu pravico do zasebnosti. Zakon o varstvu osebnih podatkov se nanaša na zaščito posameznikove zasebnosti in varovanje njegovih osebnih podatkov. V tem zakonu je glede osebnih podatkov opredeljeno, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. (Zakon o varstvu podatkov, Ur. l. RS št. 94/07, 8. člen).
Člen 24. se nanašata na zavarovanje osebnih podatkov in sicer varovanje osebnih podatkov obsega organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov tako, da se: varujejo prostori, oprema in sistemsko programska oprema, vključno z vhodno-izhodnimi enotami, varuje se aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatk, preprečuje se nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih, zagotavlja se učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimiziranja osebnih podatkov ter se omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov (Zakon o varstvu podatkov, Ur. l. RS št. 94/07, 24. člen).
Zakon o varstvu osebnih podatkov v svojem 74. členu navaja tudi opredelitve glede izvajanja video nadzora in sicer mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati informacije o tem da se izvaja videonadzor, nazivu osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja, telefonsko številko za pridobitev informacije ter kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb (Zakon o varstvu podatkov, Ur. l. RS št. 94/07, 74. člen). Video nadzor na delovnem mestu se dotika tudi 77. člena tega zakona in sicer je v členu opredeljen video nadzor delovnih prostorov. Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati ljudi in premoženje ali tajne podatke in poslovne skrivnosti. Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora po tem členu vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju. Pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu (Zakon o varstvu podatkov, Ur. l. RS št. 94/07, 77. člen).
Zakon o elektronskih komunikacijah
Zakon o elektronskih komunikacijah ureja pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev, ureja zagotavljanje univerzalne storitve, zagotavljanje konkurence, upravljanje radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja, določa pogoje za omejitev lastninske pravice, določa pravice uporabnikov, ureja varnost omrežij in storitev ter njihovo delovanje v izjemnih stanjih, zagotavlja uresničevanje in ureja varovanje pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev, ureja reševanje sporov med subjekti na trgu elektronskih komunikacij, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije kot neodvisnega regulativnega organa ter pristojnosti drugih organov, ki opravljajo naloge ter druga vprašanja, povezana z elektronskimi komunikacijami.(Zakon o elektronskih komunikacijah, Ur. l. RS št. 109/12, 2. člen). Tudi elektronska komunikacija predstavlja obliko nadzora nad zaposlenimi na delovnem mestu. Zakon o elektronski komunikaciji v svojem 3. členu izpostavi, da se za elektronsko pošto šteje vsako besedilno, govorno, zvočno ali slikovno sporočilo, poslano po javnem komunikacijskem omrežju, ki se lahko shrani v omrežju ali prejemnikovi terminalski opremi, dokler ga prejemnik ne prevzame (Zakon o elektronskih komunikacijah, Ur. l. RS št. 109/12, 3. člen). Zakon o delovnih razmerjih Zakon o delovnih razmerjih ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (Zakon o delovnih razmerjih, 1. člen). Za področje nadzora na delovnem mestu sta pomembna člena št. 46 in 48. 46. člen tega zakona predpostavlja dolžnosti delodajalca in sicer opredeli, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost (Zakon o delovnih razmerjih, 46. člen). V svojem 48. členu pa zakon določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ta člen Zakona o delovnih razmerjih navaja tudi to , da se morajo osebni podatki, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati (Zakon o delovnih razmerjih, Ur. l. RS št. 21/13).
Kazenski zakonik
Nadzora nad zaposlenimi na delovnem mestu se dotika tudi Kazenski zakonik in sicer so v Kazenskem zakoniku opredeljene sankcije za nespoštovanje pravic delodajalcev in zaposlenih ter sankcije za zlorabo videonadzora in osebnih podatkov. Po Kazenskem zakoniku se sankcionira tistega, ki neupravičeno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi oz. ji omogoči, da se z njim seznani (Kazenski zakonik, Ur. l. RS št. 55/08, 138. člen). V 143. členu Kazenski zakonik predvideva sankcioniranje tistega, ki uporabi osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona, v neskladju z namenom njihovega zbiranja ali brez osebne privolitve osebe, na katero se osebni podatki nanašajo (Kazenski zakonik, Ur. l. RS št. 55/08, 143. člen) hkrati pa je v 139. členu Kazenskega zakonika opredeljeno tudi sankcioniranje nepravilnosti na področju tajnosti občil, določa sankcije za tistega, ki se neupravičeno seznani z elektronskim sporočilom ali kakšnim drugim komunikacijskim sredstvom (Kazenski zakonik, Ur. l. RS št. 55/08, 139. člen).
2.) VRSTE NADZORA
KAJ JE NADZOR?
Nadzor je kontinuirano opazovanje in poslušanje (prikrito, odkrito) ljudi, vozil, prostorov ali objektov, z namenom pridobivanja informacij v povezavi z aktivnostmi in identiteto subjekta nadzora. (Videonadzor in druge oblike nadzora na delovnem mestu ) V šrišem ločimo: prikriti nadzor (nadzorovani ne ve, da se izvaja nadzor, npr. prisluškovanje, tajno sledenje,…), odkriti nadzor ( se izvaja tako, da se ve, da se na določeni lokaciji izvaja nadzor), statični nadzor (nadzor se izvaja iz enega mesta- statično (vozilo, narava,stavbe), objekt nadzora lahko stavba, vozilo, območje, oseba. Opazuje se objekt nadzora, se zapisuje in evidentira spremembe), dinamični nadzor (se izvaja na način, da se sledi objektu nadzora, najpogostejši objekt nadzora vozilo ali oseba; se lahko izvaja peš, mobilno, z javnim prevozom) ter tehnični nadzor (se izvaja s pomočjo sodobne tehnike, npr. stavba, prostor, vozilo, računalnik, telefon, video nadzorne kamere, GPS sledenja, prisluškovanje) (Videonadzor in druge oblike nadzora na delovnem mestu.Seminarsko gradivo.) Vrste tehničnega nadzora (Nadzor nad zaposlenimi. Moje delo) - Elektronsko beleženje prihodov in odhodov na delovno mesto - Nadzor z biometričnimi sredstvi - Videonadzor - Avdionadzor in snemanje telefonskih klicev - Nadzor telefonskih pogovorov - Nadzor gibanja v objektu - Nadzor elektronskih sredstev (internet, e-pošta, telefonija,..) - Nadzor nad zasebnim življenjem - GPS nadzor (nadzor uporabe službenih vozil)