Ponte Vecchio ("Stari most") je srednjeveški kamnit zaprt konzolni segmentni ločni most čez reko Arno v Firencah, Italija, na katerem so še vedno trgovine zgrajene skupaj z njim, kar je bilo nekoč pogosto. Sprva so trgovine zasedli mesarji; sedanji najemniki so draguljarji, trgovci z umetninami in prodajalci spominkov. Sosednji mostovi so še Ponte Santa Trinita in Ponte alle Grazie.

Zgodovina in konstrukcija Most se razteza čez reko Arno na njeni najožji točkiTouring Club Italiano, Firenze e dintorni 1964:321, mesto za katerega menijo, da je bil most zgrajen že v rimskih časih, ko je cesta via Cassia prečkala reko. Rimski stebri so bili iz kamna, nadgradnja pa iz lesa. Prvič se pojavi most v dokumentu leta 996. Potem ko so ga leta 1117 uničile poplave, je bil obnovljen v kamnu, a spet poškodovan leta 1333, ko sta ostala dva osrednja stebra, kot je zapisal Giovanni Villani v svoji Nuova Cronica.Bartlett, Kenneth R. (1992). The Civilization of the Italian Renaissance. Toronto: D.C. Heath and Company. ISBN 0-669-20900-7 (Paperback). Page 40. Obnovljen je bil leta 1345. Giorgio Vasari je zabeležil tradicionalni pogled na tiste dni, ko je pripisal zasnovo Taddeo Gaddiju - poleg Giotta eno redkih umetniških imen trecenta, znanih še dvesto let pozneje. Sodobni zgodovinarji omenjajo Neri di Fioravantija kot možnega avtorja. Pokrit v majhni loži nad centralno odprtino mostu, je preperel spominski kamen, na katerem je nekoč pisalo Nel trentatrè dopo il mille-trecento, il ponte cadde, per diluvio dell' acque: poi dieci anni, come al Comun piacque, rifatto fu con questo adornamento.Touring Club Italiano, Firenze e dintorni 1964:321 Na jugovzhodnem vogalu mostu je bil za obrambo zgrajen Torre dei Mannelli.

Most je sestavljen iz treh segmentnih lokov: glavni lok ima razpon 30 metrov, dva stranska loka vsak po 27 metrov. Višina obokov je med 3,5 in 4,4 m, razmerje med razponom in višino 5:1.. Retrieved on 2007-02-16

Vedno je gostil trgovine in trgovce, ki so razkazovali svoje blago na mizah pred svojimi prostori, po odobritvi Bargellao (neke vrste gospoda župana, ki je bil sodnik in policijski organ). Zadnje trgovine (retrobotteghe), ki jih je mogoče videti iz reke, so bile dodane v sedemnajstem stoletju.

Pravijo, da ekonomski pojem stečaja izvira od tukaj: če menjalec denarja ni mogel plačati svojih dolgov, so mizo, na kateri je prodajal svoje izdelke (v nadaljevanju »banco«), fizično razbili (»rotto«) vojaki in ta navada je bila imenovana bancorotto (razrazbita miza, morda je lahko beseda prišla iz »banca rotta«, kar pomeni »razbita miza«). Ker ni imel več mize, trgovec ni mogel prodati.Oxford English Dictionary, it gives the origin as from the Italian banca rotta "broken bench", but not specifically from this bridge. online, ' '.

Med drugo svetovno vojno Ponte Vecchio Nemci med umikom pred osvobajajočo britansko 8. armado 4. avgusta 1944 niso uničili, za razliko od vseh drugih mostov v Firencah.Encyclopaedia Britannica online, 'Ponte Vecchio'. To naj bi bil, po navedbah mnogih domačinov in turističnih vodnikov, Hitlerjeva izrecna zapoved. Dostop do Ponte Vecchio pa so ovirale uničene stavbe na obeh koncih, ki so bile kasneje obnovljene kot kombinacija izvirnega in modernega oblikovanja

Vasarijev Corridor Za povezavo Palazzo Vecchio (Firenška mestna hiša) s Palača Pitti, je leta 1565 Cosimo I. Medičejski naročil Giorgiou Vasariju zgraditi preko mostu, Vasarijev koridor. Za dvig ugleda mostu je leta 1593 medičejski veliki vojvoda prepovedal prodajo mesarjem; njihovo mesto so takoj zasedli trgovci z zlatom. Cehovsko združenje mesarjev je monopoliziralo trgovine na mostu leta 1442. Kamnit napis iz Dantejevega (Raja xvi. 140-7) opisuje mesto ob vhodu na most, kjer je bil leta 1215 umorjen Buondelmonte de' Buondelmonti v imenu Amideijev, začetek urbanega bojevanja Gvelfov in Gibelinov.

Doprsni kip Benvenuta Cellinija Leta 1900, v čast in označitev četrt stoletja rojstva velikega florentinskega kiparja in mojstra zlatarja Benvenuto Cellinija, so vodilni zlatarji iz mostu naročili najbolj znanemu florentinskemu kiparju tistega časa Raffaellu Romanelliju, ustvariti Cellinijev bronasti doprsni kip in ga postavili na vrhu vodnjaka v sredini vzhodne strani mostu, kjer stoji še danes.

Novejša zgodovina Most je bil močno poškodovan leta 1966 v poplavi reke Arno.Ponte Vecchio at web site of the Kunsthistorisches Institut in Florenz

Most je omenjen v Puccinijevi ariji O mio babbino caro iz opere Gianni Schicchi (1918).

Gallery

Sklici

Reference Banister Fletcher: A History of Architecture (London: The Butterworth Group, 1987, ISBN 0-408-01587-X) pp. 756–757 Chiarugi, Andrea, 'Maintenance of the Ponte Vecchio historical bridge in Florence', in Extending the Lifespan of Structures, Vol. 2 (San Francisco: IABSE Symposium Report, 1995) pp. 1479–1484 Graf, Bernhard, Bridges that Changed the World (Munich, Germany: Prestel, 2002, ISBN 3-7913-2701-1) pp. 38–39

Zunanje povezave

Independent study of Ponte Vecchio with Pictures Ponte Vecchio, Structurae Ponte Vecchio, Florence Ponte Vecchio Overview Virtual Tour of Ponte Vecchio

Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1345 Kategorija:Ločni mostovi Kategorija:Konzolni mostovi Kategorija:Zgradbe in objekti v Firencah Kategorija:Mostovi v Italiji