Lezbijke, geji, biseksualne, transspolne ter ostale necis- ali neheteroseksualne osebe (LGBT+) se lahko v Sloveniji soočajo z določenimi izzivi, s katerimi se ostali prebivalci, ki niso del skupnosti LGBT+, ne srečujejo. Čeprav je diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti v Sloveniji dandanes še moč čutiti, so se zakoni, ki obravnavajo pravice državljank in državljanov iz skupnosti LGBT+, skozi čas precej razvili. Prav tako se je izboljšalo javno mnenje glede njihovih pravic.
Zgodovina LGBT+ na Slovenskem
Pred osamosvojitvijo Zaradi katoliškega cerkvenega prava so bila homoseksualna razmerja v preteklosti na Slovenskem ilegalna in pogosto so terjala hude kazni, med drugim tudi prisilno delo ali celo usmrtitev vpletenih. Prvi dokumentiran primer sojenja homoseksualcem izhaja z deželskega sodišča Hrastovec na Spodnjem Štajerskem, kjer sta maja leta 1749 bila obsojena Peter Vombek in Anton Gabrovec, oba iz Viničke vasi v Slovenskih goricah, ker ju je sovaščan ovadil zaradi njunih večkratnih neprikritih spolnih odnosov, ki so bili posledica kroničnega pijančevanja. Zanimivo je dejstvo, da je sodba potekala v nemščini in tudi slovenščini s sodnim tolmačem, kar za tiste čase ni bilo običajno. Sodnik Johann Adam Mannhardt je zaradi olajševalnih okoliščin (vpliva alkohola) predlagal milejšo kazen, kot sta jo predvidevali deželno in cerkveno pravo, in sicer je namesto usmrtitve predlagal izgon iz dežele Štajerske in deset let prisilnega dela. Deželna kneginja Marija Terezija se z njegovim predlogom, ki ga je nanjo naslovil, ni strinjala, zato je lastnoročno izdala ukaz usmrtitve Vombka in Gabrovca zaradi "nečistovanja proti naravi in Bogu".
Prvo zabeleženo pričevanje lezbične tematike v slovenski poeziji najdemo v pesniški zbirki Ljudmile Poljanec z naslovom Poezije, v razdelku Ob Adriji, ki zajema deset pesmi in pa cikel Baronesi Sonji. Te vsebine je pokazala kolegu Antonu Aškrcu, ki je do nje gojil poseben odnos in jo celo poskusil zasnubiti. Lezbične vsebine so ga tako zelo šokirale, da je celo v enem od svojih zapisov dejal: "Kako se morete zaljubiti v žensko, meni pa moški nikoli niso všeč!"
8. junija 1921 je bil za ljubljanskega župana izvoljen Anton Pesek, povezan s stranko NSS. Na njegovem hrbtu se je odigral politični boj med strankama JDS in NSS, ki sta bili obe liberalno usmerjeni in sta se tako potegovali za glasove iste baze volivcev. JDS je v svojem časniku Jutro še pred volitvami objavila novice o domnevnih finančnih zlorabah Peska, na kar se je slednji hitro odzval in vseeno na volitvah zmagal s podporo mestnega sveta (socialistov, klerikalcev, komunistov in socialnih demokratov). Njegovi izvolitvi bi morala slediti še formalna potrditev mandata s strani kralja, vendar se je v Beogradu stvar zapletla. Notranji minister Pribčević, ki bi moral Peskovo izvolitev dati v potrditev, je na avgustovski seji ministrskega sveta v Beogradu sporočil, da ne bo predložil potrditve Peska zaradi "neke novice s Ptuja, ki je mučna zadeva". Pojasnil je, da je imel Pesek "moralistične defekte" in da naj bi bil dokazano homoseksualen. Pesek je v Jugoslaviji, časniku NSS, zapisal, da je šlo za zrežirano politično gonjo proti njemu, ki jo je vršila stranka JDS. Septembra 1921 je na Ptujskem okrajnem sodišču tožil nadučitelja Ivana Klemenčiča zaradi povzročitve afere in širjenja neresnic o njegovi domnevni homoseksualnosti. V Jutru so poročali o sodnem procesu. Zapisali so, da je proti Pesku pričal šolski nadzornik P. F. s Ptuja, ki ga naj bi Pesek v enem izmed celjskih hotelov »skušal pridobiti za homoseksualno občevanje«. Tudi učitelj Š. je trdil, da je Pesek »skušal na njem izvršiti homoseksualna dejanja na raznih krajih in na razne načine«. Tudi tretja priča, R., je potrdila, da je Pesek homoseksualec. Učitelj V. K. je povedal, »kako je Pesek kot dijak v Mariboru prišel k njemu v stanovanje ter poskušal ponoči zadostiti svoji nenaravni pohotnosti ter mu drugo jutro, ko je odšel, pustil na mizi nekaj denarja«. Peskov zagovornik je trdil, da so vse priče podkupljene. Sodba je bila izrečena 26. septembra 1921, v kateri je bil Pesek spoznan za krivega homoseksualnosti. Za Peska je sodba pomenila konec njegove politične in nato še poslovne poti. Najprej je moral odstopiti z vodstvenih položajev v NSS. Njegovo tiskarno, časnik Jugoslavija in nato še njegovo hišo na Wolfovi ulici v Ljubljani je kupila Jadranska banka. Poraženi Pesek se je preselil v Beograd, umrl pa je v Ljubljani leta 1956. Bil je prvi izvoljeni ljubljanski župan, ki svojega županovanja ni mogel opravljati zaradi domnevne homoseksualnosti.
Po Kazenskem zakoniku iz 30. junija 1959 so bila moška homoseksualna dejanja nezakonita v vsej Jugoslaviji. V prvi polovici 70. let je oblast nad kazenskim zakonikom prešla z Zvezne republike na osem držav in pokrajin članic. Nov kazenski zakonik, ki je dekriminaliziral homoseksualne spolne odnose, je bil sprejet leta 1976 in stopil v veljavo leta 1977. Vse diskriminatorne določbe so bile odstranjene. V stari zakonodaji pa ni bilo nobene omembe lezbičnih razmerij.
Socialno-pravni izzivi LGBT+ po osamosvojitvi
Priznavanje istospolnih razmerij Registrirana istospolna partnerska skupnost za istospolne pare je v Sloveniji zakonita od 23. julija 2006, toda z omejenimi dedovanjem, socialno varnostjo in pravicami najbližjih sorodnikov. Od uzakonitve registracije istospolne partnerske skupnosti je do februarja 2017, ko je stopil v veljavo zakon o partnerski zvezi, registracijo svoje istospolne partnerske skupnosti opravilo 160 parov.
Julija 2009 je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je 22. člen Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) kršil pravico nediskriminacije iz 14. člena Ustave Republike Slovenije na podlagi spolne usmerjenosti, in zahtevalo, da zakonodajna oblast odpravi ugotovljene neskladnosti v roku šestih mesecev.(slovenščina) U-I-425/06Constitutional Court of Slovenia Upholds Equal Rights for Same Sex Partners
Državni zbor RS je 16. 6. 2011 sprejel Družinski zakonik, ki je temeljito reformiral družinsko pravo. Med drugim je uvedel tudi partnersko skupnost in zunajpartnersko skupnost. Partnerska skupnost je bila določena kot življenjska skupnost dveh moških ali dveh žensk ter ima enake pravne posledice kot zakonska zveza, razen v primerih, kjer zakon določa drugače. Zunajpartnerska skupnost pa je življenjska skupnost dveh oseb istega spola, ki nista sklenila partnerske skupnosti, vendar ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska skupnost neveljavna. Partnerja partnerske skupnosti ali partnerja zunajpartnerske skupnosti ne moreta skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja. Prav tako zakon ne omogoča pravice do postopka umetne oploditve.
Civilna iniciativa za družine in pravice otrok pod vodstvom Aleša Primca je s pomočjo RKC zbrala in vložila podpise za referendum o Družinskem zakoniku. Svojo pobudo so utemeljevali na lažeh in zavajanju, kar so dosegli s pomočjo cerkvenih pridigarjev. Trdili so namreč, da zakon omogoča nadomestno materinstvo, umetne oploditve za istospolne pare in skupne posvojitve otrok v istospolne partnerske skupnosti. Referendum je potekal 25. marca 2012. Zakon je bil zavrnjen, proti je glasovalo 54,55 % volivcev.
3. marca 2015 je Državni zbor Republike Slovenije izglasoval zakon za legalizacijo istospolnih porok z 51/79 glasov.Slovenian parliament votes to legalise same-sex marriage 10. marca 2015 je Državni svet Republike Slovenije s 23/37 glasov zavrnil pobudo, da bi Državni zbor lahko znova glasoval o zakonu.(slovenščina) Državni svet ni izglasoval veta na zakon o družinskih razmerjih Nasprotniki zakona so sprožili peticijo za referendum, tokrat pod imenom Za otroke gre, vendar je šlo zgolj za preimenovanje Civilne iniciative za družine in pravice otrok. Tudi tokrat so navajali laži, da zakon omogoča nadomestno materinstvo, umetne oploditve samskih žensk ter uvaja teorijo spola v učne načrte. Pobudniki peticije so s pomočjo RKC pridobili več kot dovolj podpisov za izvedbo referenduma. 22. oktobra 2015 je Ustavno sodišče s 5/9 glasov odločilo, da si Državni zbor ne more po svoje razlagati ustave in da je glasovanje za zavrnitev referenduma nezakonito.http://www.rtvslo.si/slovenija/ustavni-sodniki-prizgali-zeleno-luc-za-referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi/376916 Referendum je potekal 20. decembra 2015 in s 63,51 % veljavnih glasov PROTI bil zavrnjen.
Ustavno sodišče RS je 18. februarja 2016 odločilo, da je treba tudi istospolnim partnerjem dovoliti, da skupnost registrirajo zunaj uradnih prostorov upravne enote. Šesti člen Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti je namreč določal, da se postopek registracije lahko opravi le v uradnih prostorih upravne enote. Sodišče je odločilo, da taka določba je v nasprotju z načelom enakosti. Državni zbor je imel pol leta časa, da protiustavnost odpravi in zakon spremeni, do takrat pa je veljalo, da lahko istospolni partnerji skupnost registrirajo tudi drugje, če tako želijo in za to navedejo pomembne razloge. S tem je postala ureditev enaka ureditvi za heteroseksualne pare. Ustavno sodišče je odločilo soglasno in brez ločenih mnenj.
16. junija 2016 pa je Ustavno sodišče odločilo, da je prvi člen Zakona o mednarodni zaščiti, ki govori o tem, da mora pristojni organ pri svojem delu upoštevati načelo ohranjanja enotnosti družine, v neskladju z ustavo, saj istospolnih partnerjev ni priznaval kot družinske člane. Sodišče je zatrjevano neenakost primerjalo s prepovedjo diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena ustave. Ta določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Položaj istospolnih partnerjev (registriranih partnerjev in partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti) je namreč po mnenju sodišča z vidika človekove pravice do družinskega življenja v bistvenih dejanskih podlagah primerljiv s položajem raznospolnih partnerjev (zakoncev in partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti). Ker zakonodajalec med osebami, ki lahko štejejo za družinskega člana prosilca za mednarodno zaščito, ni določil tudi istospolnih partnerjev (registriranih partnerjev in partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti), je nedopustno posegel v pravico do nediskriminacijskega obravnavanja pri uresničevanju pravice do družinskega življenja. Takšno razlikovanje v ureditvi družinskih članov prosilcev za mednarodno zaščito ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti, pri čemer zakonodajalec za takšno razlikovanje ni navedel ustavno dopustnega razloga.
21. aprila 2016 je Državni zbor odobril izdajo zakona, ki istospolnim parom podeljuje vse pravice zakona, razen posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo.(slovenščina) Državni zbor sprejel zakon o partnerski zvezi Nasprotniki zakona so začeli peticijo za vnovičen referendum, vendar pa predsednik Državnega zbora Milan Brglez ponovnega referenduma ni dovolil. Dejal je, da gre za zlorabo referendumskega zakona. Zakon je začel veljati 24. maja 2016 in je stopil v uporabo 24. februarja 2017. Od 24. februarja 2017 do 10. junija je partnersko zvezo sklenilo sedem parov.(slovenščina) Zakon o partnerski zvezi New civil unions act enters into force
Pravna zaščita