Minojska keramika je več kot uporabna za datiranje neme minojske civilizacije. Nemirno, zaporedno, hitro menjavanje umetniških slogov razkriva veselje za novosti, kar je arheologom pomagalo pri ugotavljanju časa nastanka plasti na najdiščih. Lonci z oljem in mazili, izvoženi v 18. stoletju pred našim štetjem s Krete, so bili najdeni na Egejskih otokih in v celinski Grčiji, na Cipru, ob obalah Sirije in Egipta, kar dokazuje razvejane trgovinske stike Minojcev. Zelo fina lončenina v slogu kamares in poznominojskem vzorčastem morskem slogu je najvišja točka minojskega lončarstva.
Kronologija Uveljavljeno kronologijo za datiranje minojske civilizacije je razvil sir Arthur Evans v zgodnjih letih 20. stoletja. Njegova terminologija in terminologija, ki jo je predlagal Nikolaos Platon, se še vedno uporabljata, tudi v tem članku.
Evans je razvrstil fino lončenino po obliki in slogu okrasja. Platon se je osredotočil na zgodovino palače Knosos. Nova metoda, analiza vrst materiala, vključuje geološko analizo grobih in predvsem neokrašenih črepinj, kot da bi bile kamnine. Dobljena razvrstitev temelji na sestavi črepinj. Fabric Research and Analysis , The Spakia Survey: Internet Edition.
Izvor Posoda butmirske kulture, ki je nadaljevanje kulture impresso ('vtisnjen'), je lahko bila vzorec za slog kamares v minojskem lončarstvu, povezuje butmirsko (in posodo impresso) in minojsko, a se o tem še vedno razpravlja.
Zgodnjeminojska doba
Kratek uvod v zgodnjeminojsko lončarstvo se osredotoča na nekatere bolj znane sloge, ki pa niso obravnavani celovito. Znane so različne oblike. Za to obdobje so značilni lokalni izdelki s pogostimi kikladskimi vzporednicami ali uvoženimi, kar kaže veliko razprostranjenost.
Pozni neolitik, zgodnjeminojska doba I Zgodnjeminojska keramika se je verjetno razvila iz poznega neolitika Ta izraz datira v pozno 20. stoletje in pomeni zadnje, prehodno obdobje neolitika, ko so še uporabljali kamnito orodje skupaj s predmeti naslednje kovinske dobe. Izrazi kalkolitik, bakrena doba in subneolitik očitno spadajo k temu. Uporabljajo se v splošnem pomenu v evropski arheologiji. Še več, konec neolitika tudi kaže na posamezne kulture. V Egejskem morju to pomeni pozni neolitik Ib - II , ko poslikana posoda zamenja groba keramika Kikladov; na Kreti to pomeni neolitik pred SM I, ki pozna grobo posodo. Na splošno celotno zgodnje obdobje minojske kulture spada v konec neolitika, kot se bronasti predmeti ne začnejo do srednjeminojskega obdobja. Ni pa to mnenje uporabno na Kreti. brez večje prekinitve. Mnogi menijo, da se je minojska civilizacija razvila na kraju samem in ni bila uvožena z vzhoda. Njena druga glavna značilnost je različnost, kar kaže lokalnost zgodnjeminojskih družbenih običajev.
Kakšen je bil odnos med ZM I in poznim neolitikom, so proučevali predvsem v vzhodni Kreti. Tam se je pozni neolitik srečal s Kikladi, ker je bilo območje v obeh obdobjih naseljeno, ko ZM I postopoma nadomešča pozni neolitik. O treh možnostih, to so brez priseljevanja, zamenjava domačinov s priseljenci, priseljenci se asimilirajo, ima HutchinsonWork cited, Chapter 6 kompromisno mnenje:
Neolitik na Kreti se ni končal s katastrofo, njena kultura se je razvila v bronasto dobo pod pritiskom vdora razmeroma majhnih skupin priseljencev z juga in vzhoda, kjer sta bila baker in bron že dolgo v uporabi.
Posoda iz Pirgosa Zgodnjeminojska doba I vključuje posodo iz PirgosaPyrgos I-IV, EM I through LM I, has been defined., imenovano tudi vzorčasta žgana posoda. Glavna oblika je kelih ali arkalohorijski kelih, ki bi se s skodelico v kombinaciji z lijakastim stojalom lahko postavil na trdno površino brez polivanja. Pirgos je spodmol (kraška jama z vodoravnim dnom), ki se je uporabljal kot kostnica, morda tudi kot obredni prostor. Ta vrsta keramike je bila črna, siva ali rjava, polirana, z neke vrste vrezanim linearnim vzorcem. Morda so posnemali les.
Gravirana posoda Druga vrsta iz tega obdobja je gravirana posoda, imenovana tudi zarezana posoda. Posode so ročno oblikovane z okroglim dnom, temno žgani vrči (primer) in balonaste skodelice in kozarci ("piksida"). Okrasje je omejeno na vzorce z zarezanimi navpičnimi in vodoravnimi črtami in vzorce ribje kosti. Te posode so s severa in severovzhoda Krete in se zdi, da so bile oblikovane po obdobju kampos kulture Grotta-Pelos, zgodnjekikladske kulture I. Nekateri menijo, da so bile uvožene ali so jih prinesli priseljenci Agia Fotija.
Ajos Onufrios, Lebena Posoda iz Ajosa Onufriosa je poslikana z vzporednimi črtami, narejena je bila iz gline s primesjo železa, da bi jo ogenj pordečil zaradi oksidacije v peči, vendar je zaradi redukcije dima postala temnejša in brez večjega nadzora nad barvo, ki je lahko bila od rdeče do rjave. Nato je bil dodan temen vzorec, pobarvan na svetlo. (primer 1, primer 2) Od teh začetkov so se minojski lončarji že osredotočili na linearne oblike vzorcev, izpopolnjevali so skladne oblike in vzorce, ki bi v idealnih razmerah ustrezali obliki opreme. To so vrči, skodelice z dvema ročajema in sklede. Oprema je prišla s severne in južne osrednje Krete kot lebenska posoda, vendar okrašena z belimi vzorci na rdeče poslikanem ozadju (primer). Slednje so našli v grobovih iz zgodnjeminojske dobe I.
Kumasa in fina siva posoda
V zgodnjeminojski dobi II A so verjetno geometrijsko pobarvane vzorce posode iz Kumasa razvili iz izdelkov iz Ajosa Onufriosa. Modeli so v rdeči ali črni barvi na svetlem ozadju. To so skodelice, sklede, vrči in čajniki (na primer Boginja iz Mirtosa). Tudi cilindrične in sferične škatlice ali piksi, imenovane fina siva posoda ali samo siva posoda, ki se ponaša s polirano površino z zarezanimi diagonalami, pikami, prstani in polkrogi so iz tega obdobja. (primer)
Posoda iz Vasilikija Posoda iz Vasilikija primer, minojskega najdišča na vzhodni Kreti, je iz zgodnjeminojskega obdobja II A in II B. Ima lisaste glazirane učinke in je zgodnji poskus nadziranja barve, ima podolgovate nastavke, štrleče iz trupa, in se konča s polkrožnimi nastavkom, kar kaže začetke minojske elegance (primer 1 , primer 2). Lise so naredili z neenakomernim žganjem pokrite posode z obračanjem, da je potemnela na najbolj vročih delih. Glede na to, da je imela prevleka nadzorovan vzorec, je bil za njeno izdelavo verjetno uporabljen vroč premog. Učinek je bil enak pri čašah, izdelanih iz lisastega kamna.
Keramika iz zgodnjeminojske dobe III V zadnjem kratkem prehodu (ZM III) je posoda v vzhodni Kreti začela postajati temna s svetlo pobarvanim okrasjem črt in spiral; pojavili so se prvi karirasti motivi; petkrake zanke, na Gurniji (Walberg 1986) se pojavljajo listni pasovi, rozete in spirale, včasih združene v pasovih. Ti motivi so podobni tistim, ki so jih našli pri morskem slogu. V severni osrednji Kreti, kjer je Knosos, je bilo malo podobnosti: prevladuje temna barva s svetlimi linearnimi pasovi, značilne so noge čaš.
Srednjeminojska doba Za palače v Knososu in manjše, kot so Fajstos, Malija in druge, Willetts pravi: Work cited, Chapter 4
Te velike palače so bile osrednja značilnost precej mest ... Očitno so bila tudi upravna in verska središča neodvisnih območij otoka.
Zaradi vzpona palačne kulture, "starih palač" v Knososu in Fajstosu in njihovega novega načina urbanizacije, centralizirane družbe s prerazporeditvijo središč so potrebovali več posod za shranjevanje in več različnih vrst za različne namene. V palačnih delavnicah je nastala standardizacija, opravila so bila bolj nadzorovana, začeli so delati tudi elitne posode, večji poudarek je bil namenjen izboljšavam in novostim, tako da sta palačna in podeželska keramika postajali različni.
Oblike najboljših posod so bile oblikovane za mizo in pogostitev. V palačnih delavnicah so v srednjeminojski dobi I B iz Levanta uvedli lončarsko vreteno, ki je omogočalo popolnoma simetrična telesa, narejena iz hitro vrteče gline. Pred tem so uporabljali kolo z vrtljivo okroglo mizo, kot so bile odkrite v Mirtosu I iz zgodnjeminojske dobe. Veliki vrči so bili še naprej narejeni na ta način. Dobro nadzorovana železova rdeča okrasna glina je bila v obdobju med SM I dodana barvnemu spektru in so jo lahko dosegli samo v zaprtih pečeh brez kisika ali dima.
Pitos Vsako mesto je potrebovalo zmogljivosti za človekove potrebe, kar velja tudi za palače. Knosos je imel obsežen sistem sanitarij, sisteme za oskrbo z vodo in odvodnjavanje, dokazano je bilo, da to ni bil slavnostni labirint ali velika grobnica. Tekočine in zrnje so shranjevali v pitosih, ki so bili v skladiščih ali trgovskih prostorih in drugod. Najzgodnejši pitosi so znani iz obdobja tik pred srednjeminojsko dobo I in se nadaljujejo v poznominojski dobi III, ko so postali zelo redki (primer). Približno 400 pitosov so našli v palači Knosos. Povprečni pitos je vseboval približno 550 kilogramov tekočine. Morda zaradi teže pitosi niso bili shranjeni v zgornjih nadstropjih.
Nov slog Pojavili so se novi motivi: gravirani slog, taktilna barbotinska posoda, posuta z gumbi in stožci, z glino v trakovih, valovih in grebenih, včasih spominja na različne školjke in v najzgodnejših obdobjih na posodo kamares. Spirale in venci so priljubljeni motivi minojske lončenine od zgodnjeminojske dobe III dalje (Walberg). Nova oblika ima ravne stranice valjaste čaše.
Posoda iz srednjeminojske dobe I A in lokalna keramika sta podobni in so jo našli na obalnih območjih v vzhodnem Peloponezu, ne pa širše v Egejskem morju do srednjeminojske dobe I B; njihov vpliv na lokalno lončarstvo na bližnjih Kikladih je proučevala Angelia G. Papagianupulu (1991). Drobci lončenine iz SM II A so bili najdeni v Egiptu in Ugaritu.
Lončenina Kamares
Lončenina Kamares je dobila ime po najdbi v jami svetišča na Kamaresu na gori Ida leta 1890. To je prvi virtuozni večbarvni izdelek minojske civilizacije, tudi prvi izraz za prepoznavno okrasje protokamares, nastal je pred uvedbo lončarskega vretena.
Fina glina na kolesu je dovoljevala natančnejše oblike, ki so bile pokrite s temno žgano fino glino in poslikano v beli, rdeči in rjavi barvi s cvetličnimi vzorci v obliki rozete ali različnih spiral. Vzorci se ponavljajo ali včasih prosto plavajo, a so vedno simetrično sestavljeni. Teme so iz narave, od hobotnice, školjke, lilije, žafrana in palme, vse je zelo stilizirano. Celotna površina posode je prekrita, včasih je prostor razdeljen po pasovih. Ena vrsta posode ima izjemno tanek trup in se imenuje jajčna lupina. (primer ).
Gisela Walberg (1976) je določila štiri stopnje te posode, klasični palačni slog iz SM II, zlasti v palačnem kompleksu Fajstos. Nove oblike so imele zavrtene in radialne motive. (primer 1, primer 2, primer 3 , primer 4, primer 5).
Doba cvetja V srednjeminojski dobi II B je bilo vedno več motivov iz narave, kar napoveduje propad in konec sloga kamares, ki kaže cela polja cvetličnih vzorcev z vsemi prvinami, ki jih povezujejo (Matz). V srednjeminojski dobi III so se začeli pojavljati potiskani vegetativni vzorci, potiskan slog. Za njimi so bili značilni posamezni vegetativni prizori, ki so označevali začetek cvetličnega sloga. Matz to imenuje doba cvetja, ki je dosegla vrhunec v poznominojski dobi I A (nekateri bi vključevali posodo kamares v cvetlični slog).
Cvetlični slog prikazuje palme in papirus z različnimi vrstami lilij in dovršenimi listi na keramiki in freskah. Nekateri umetnostni kritiki to imenujejo "naravni slog" ali "naturalizem", a poudarjajo, da so stilizirane oblike in barve daleč od naravnega. Zelena, naravna barva rastlin se pojavi le redko. Globino predstavlja položaj okoli glavne scene.
Poznominojska doba
PM I označuje vrhunec minojskega vpliva na celotnem južnem egejskem območju (Peloponez, Kikladi, Dodekanezi, jugozahodna Anatolija). Poznominojska keramika je bila izvožena na Ciper, Kilade, v Egipt in Mikene.
Rastlinski slog