Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št.
Arheološki dokazi kažejo zelo razširjen propad bronastodobne civilizacije v vzhodnem sredozemskem svetu na začetku obdobja, saj so bile velike mikenske palače in mesta uničeni ali zapuščeni. Približno takrat je bila hetitska civilizacija resno motena in mesta od Troje do Gaze so bila uničena. Po razpadu je revna in manjša naselja pestila lakota in prebivalci so se začeli odseljevati. V Grčiji se je prenehala uporabljati linearna pisava B za grški jezik, ki so jo uporabljali mikenski birokrati. Dekoracija na grški lončenini po okoli 1100 pred našim štetjem ni bila več figurativna mikenska keramika, omejena je bila na enostavnejše, geometrijske vzorce (1000–700 pr. n. št.).
Vzroki propada
V 11. stoletju pr. n. št. je ozemlje Grčije iz visoko organizirane in razvite civilizacije v tej dobi prešlo v obdobje upadanja, zato je nastala teza o dorski selitvi, ki naj bi pomenila prihod prvih Grkov na celinsko Grčijo. Po tej tezi naj bi z območja osrednjega Balkana na njegova južna območja pridrlo pleme Dorcev, kar naj bi bil samo eden od številnih premikov prebivalstva v tem obdobju in je povzročila kaotično stanje v Sredozemlju. Dorci naj bi uničili mikensko civilizacijo, zatrli mikenski način življenja in prinesli novo kulturo, ki se kaže v glavnih značilnostih temne dobe Grčije.
To teorijo izpodbijajo novejša raziskovanja, od katerih je najpomembnejše dešifriranje linearne pisave B, najstarejše danes znane oblike grščine, ki so jo uporabljali prebivalci mikenske civilizacije. Ta raziskovanja so sprožila dilemo o tradicionalni predstavi prvih grških Dorcev, ki so prišli s severa. Glede na to, da je vsaj del prebivalcev Miken govoril grško in da je to, kar je bilo pozneje opredeljeno kot dorsko narečje, podobno linearni pisavi B, se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je pleme Dorcev govorilo isti ali podoben jezik kot Mikenci. Iz tega izhaja, da v Grčiji v tem obdobju sploh ni bila spremenjena etnična sestava prebivalstva. To kaže tudi legendarna tradicija o propadu Miken, ki govori o vrnitvi Heraklidov v Grčijo iz Doride, kamor so jih pregnali vladarji Pelopsove dinastije. Po legendi so Heraklidi ponovno osvojili Mikene na koncu 12. stoletja pr. n. št., točno 1104 pr. n. št., to je 80 let po osvajanju Troje.
Mikenci so na vrhuncu razcveta svoje civilizacije trgovali z Egiptom, Afriko, Malo Azijo, Hispanijo in črnomorskimi naselbinami, kar je dokazano z najdbami mikenskih predmetov po vsem sredozemskem prostoru. Velike selitve prebivalstva in velika negotovost, ki so jo prinesla pomorska ljudstva (omenjena so v egipčanskih dokumentih), so imele za posledico, da je trgovina po Sredozemskem morju slabela in končno povsem zamrla. To je zelo vplivalo na Mikene, saj je morala kultura, zaprta na majhnem prostoru, iskati druge načine, da se obdrži. Mikenska zemlja nikoli ni bila posebej plodna in ni omogočala preživljanja številnega prebivalstva, navajenega na obilje. Mikenska kraljestva so se zato začela bojevati med seboj, kar je izzvalo delni propad in končno zlom večine med njimi (npr. spor med Tebami in Argosom). Sledi teh dogodkov kažejo najdene grobnice, ki so v tem času v glavnem enotno oblikovane.
V 12. stoletju pr. n. št. Mikene niso bile več sijajna in bogata civilizacija, pod vplivom zunanjih dejavnikov, ki so bili povod za medsebojne boje, je izgubila svoj sijaj. Danes ni razloga, da ne bi verjeli, da so mikenski Grki napadli Trojo zaradi njenega strateškega položaja; celo vemo, kako je vojna potekala in kako so se bojevniki vračali (npr. Odisej in Ajgist). Ob vrnitvi so naleteli na popolnoma drugačno podobo Grčije, kot je bila takrat, ko so jo zapustili.
V sodobni znanosti se je pojavila tudi teorija, da je padec mikenske civilizacije predvsem posledica notranjih bojev. Moč palač v "klasični dobi" mikenske civilizacije je bila odvisna od porazdelitve presežka izdelkov, ker so vsi izdelki z enega območja prihajali v osrednjo palačo, od koder so jih razdeljevali, kar potrjuje tezo sodobne ekonomske znanosti, da je pomembnejši nadzor nad razdeljevanjem izdelkov kot nadzor nad proizvodnjo. Ko palač ni bilo več, je bila gospodarska struktura popolnoma spremenjena: od 12. do 10. stoletja pr. n. št. osnova ekonomije ni več trgovina, saj Grčija ni imela več nobenih povezav z zunanjim svetom, kar je dokazano s predmeti ali njihovim deli, najdenimi iz tega obdobja.
Sredozemske vojne in pomorska ljudstva
V tem času so bili veliki upori v več delih vzhodnega Sredozemlja, poskušali so zrušiti obstoječa kraljestva, kar je bila posledica gospodarske in politične nestabilnosti, ki je obkrožala ljudi, pretresenih zaradi lakote in stiske. Del hetitskega kraljestva so napadla in osvojila tako imenovana pomorska ljudstva, katerih izvor so morda različni deli Sredozemlja, kot so Črno morje, Egejsko morje in anatolske regije, kar še vedno ni pojasnjeno. V 13. in 12. stoletju pr. n. št. so napisi in okrasje v Karnaku in Luksorju edini vir za »pomorska ljudstva«, izraz, ki so ga uporabljali Egipčani in je zapisan v bahavih opisih egiptovskih vojaških uspehov:Sandars (1978).
Tuje dežele ... so kovale zaroto na svojih otokih. Naenkrat so se dežele razšle, raztresene so bile v vojni. Nobena dežela ni imela svoje vojske ... Njihova povezava so bili Peleset ali Pelazgi, Tjeker, Šakalša, Denuna in Vašeš. Edgerton and Wilson (1936), pl 46, p. 53; and J. Wilson, "Egyptian Historical Texts" in Pritchard, Ancient Near Eastern Texts Relating to the Old Testament (3rd ed., 1969).
Podobna skupina narodov je morda poskušala dvakrat napasti Egipt, ko je vladal Merneptah okoli 1208 pred našim štetjem in še ko je vladal Ramzes III. okoli 1178 pred našim štetjem.
Kultura
Ob razpadu palačnih centrov niso bile več zgrajene veličastne kamnite zgradbe, tudi stenskega slikarstva ni bilo več; pisanje v linearni pisavi B je prenehalo, vitalne trgovinske povezave so se izgubile, opuščali so mesta in vasi. Prebivalstvo Grkov se je zmanjšalo Snodgrass 1971:360-68. in svet organiziranih državnih vojsk, kraljev, uradnikov in porazdelitveni sistemi so izginili. Večino informacij o obdobju imamo iz grobišč in grobnih pridatkov v njih. V kolikšni meri najzgodnejši grški literarni viri, Homerjevi epi (8.–7. stoletje pr. n. št.) in Heziodova pesnitev Dela in dnevi (8.–7. stoletje pr. n. št.), opisujejo življenje 9. in 8. stoletja, je še vedno nerazrešeno vprašanje.
Razdrobljena, lokalizirana in samostojna kultura ni bila več zapletena, raznovrstna v lončarskih slogih, pogrebnih praksah in poselitveni strukturi, zato so posplošitve o "družbi temne dobe" zavajajoče."The most striking feature of the Dark Ages is its regionalism, its material diversity" (James Whitley, "Social Diversity in Dark Age Greece", The Annual of the British School at Athens 86 [1991:341–365]) p. 342, 344ff. Tolosi, ki so jih našli v Tesaliji in na Kreti, so iz starejše železne dobe, drugje pa jih niso našli, upepelitev je bila prevladujoč obred v Atiki, v bližnji Argolidi pa skeletniSnodgrass 1971:140–212. Nekatera nekdanja mesta mikenskih palač, kot sta Argos ali Knosos, so bila še naprej naseljena; dejstvo, da so na druga mesta doživela velik razvoj v generaciji ali dveh, preden so bila zapuščena, James Whitley povezuje z družbeno organizacijo, ki temelji na osebni karizmi posameznika in je sama po sebi nestabilna: s tega vidika razlaga Lefkandi.Whitley 1991.
Nekatere regije v Grčiji, kot so Atika, Evboja in osrednja Kreta, so si gospodarsko opomogle hitreje kot druge, toda življenje za najrevnejše Grke je ostalo razmeroma nespremenjeno še stoletja. Še vedno se ukvarjajo s kmetijstvom, tkanjem, predelavo kovin in lončarstvom, vendar na nižji ravni pridelave in za lokalno uporabo v lokalnih slogih. Nekatere tehnične inovacije so bile uvedene okoli 1050 pred našim štetjem z začetkom protogeometričnega sloga (1050–900 pr. n. št.), kot je vrhunska tehnologija lončarstva, ki je vključevala hitrejše lončarsko vreteno za vrhunsko oblikovanje vaz in uporabo šestila za pripravo popolnega kroga in polkroga za okrasitev. Boljše glazure so dosegli z višjo temperaturo žganja gline, vendar je bila splošna smer enostavnejši, manj zapleteni kosi, bilo je manj razlogov za ustvarjanje lepih umetnosti.
Izkoriščali so znanje taljenja železa, ki so se ga naučili na Cipru in v Levantu, ter izboljšali uporabo lokalnih nahajališč železove rude, ki so jih Mikenci prej prezrli: orožje je bilo zdaj dosegljivo tudi manj elitnim bojevnikom. Čeprav je bila splošna uporaba železa skupna značilnost med temno dobo,Whitley 1991:343, notes regional differences in iron-working in A.N. Snodgrass, The Dark Age of Greece (1971:213–95), and I.M. Morris, "Circulation, deposition and the formation of the Greek Iron Age," Man, n.s. 23(1989:502–19) je še vedno negotovo, kako sta železno orožje in oklep dosegla vrhunsko moč pred tistim iz predhodne bronaste dobe. Od leta 1050 dalje so se pojavile številne majhne lokalne železarne in okoli leta 900 so bili skoraj vse orožje in pridatki iz železa.
Porazdelitev jonskega grškega narečja v zgodovini kaže zgodnje premike iz celinske Grčije do anatolske obale v kraje, kot so Milet, Efez in Kolofon, morda že leta 1000, vendar so dokazi skopi. Na Cipru so na nekaj arheoloških najdiščih odkrili prepoznavno grško keramiko,V. Karageorghis, Early Cyprus, 2002. evbojski Grki so ustanovili kolonijo Al Mina na sirski obali, oživela je egejska grška mreža za izmenjavo, kar je bilo ugotovljeno s pomočjo atiške protogeometrične lončenine, ki je iz 10. stoletja in so jo našli na Kreti in na Samosu, ki sta oddaljena od obale Male Azije.R.W.V. Catling, "Exports of Attic protogeometric pottery and their identification by non-analytical means", Annual of the British School at Athens 93 (1998:365-78), noted in Robin Lane Fox, Travelling Heroes in the Epic Age of Homer, 2008:48; Fox provides the cultural background to his study of Euboean cultural contacts in the Mediterranean in the 8th century.
Pomikenski Ciper
Ciper je bil naseljen s Pelazgi in Feničani, ki so se jim pridružili v tem obdobju in zgradili prva grška naselja. Lončenina s Cipra kaže najelegantnejši nov lončarski slog 10. in 9. stoletja pr. n. št., ciprsko-feničanski slog črno na rdečemN. Schreiber, The Cypro-Phoenician Pottery of the iron Age, 2003 majhnih bučk in vrčev za hrambo dragocene vsebine, verjetno dišečega olja. Skupaj z izrazito grškoevbojskimi keramičnimi izdelki so veliko izvažali in jih najdemo v levantskih mestih, tudi v Tiru in notranjosti v poznem 11. in 10. stoletju. Ciprske kovine so menjali na Kreti.
Družba