Mozanska umetnost

Mozanska umetnost (francosko art Mosan, nemško Maasländische Kunst) je regionalna umetnost in arhitekturni slog v porečju reke Meuse v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, ključno področje je stara škofija Liège. Čeprav je mozanska umetnost ustvarila pomembna umetniška dela v mnogih obdobjih, je izključno mišljena za romansko umetnost. Slog je dosegel vrhunec v mozanskih cerkvah in kamnitih skulpturah, zlatarstvu, umetnosti v emajlu in iluminiranih rokopisih od 11. do 13. stoletja.

Razvoj in širjenje Porečje reke Meuse je bilo v središču karolinškega cesarstva. Zato mozanska umetnost sega v karolinško renesanso z mnogimi zgledi po starih elementih in se tako razlikuje od romanskega sloga v drugih državah, kot so Nemčija, Francija, Anglija in Italija.

Čeprav se ikonografija mozanske umetnosti 11. in 12. stoletja, kot povsod, večinoma zgleduje po Svetem pismu, prikazujejo izklesani kapiteli v maastrichtskih glavnih cerkvah prizore iz vsakdanjega življenja in vizije v čudnem svetu domišljije.

Mozanska umetnost se nanaša predvsem na nekdanji škofiji Liège v današnjih provinci Liège in Limburg, v južnem delu nizozemske province Limburg ter nemško regijo Aachen. Najpomembnejši umetniški centri škofije Liège so mesta Liège, Huy, Dinant, Namur, Tongeren, Maastricht in Aachen, kot tudi opatije (Sint-Truiden, Herkenrode, Averbode, Munsterbilzen, Susteren, Sint Odiliënberg, Rolduc, Burtscheid, Kornelimünster, Stavelot , Floreffe, Nivelles, Aulne, Flône, Celles, Gembloux in Lobbes).

Mozanska umetnost je imela velik vpliv na sosednje regije, kot sta nadškofija Utrecht in Köln ter grofije v Turingiji.

Glavne umetnine Romanska-mozanska umetnost je bila imenovana za prvo zlato dobo Nizozemske J. J. M. Timmers: De Kunst van het Maasland. Band 1: Romaanse periode. Assen 1971. (pred južno-nizozemsko in severno-nizozemsko zlato dobo). Večino srednjeveške nizozemske literature štejejo med vrhunce mozanske umetnosti, kjer je znan pisatelj z imenom Heinrich von Veldeke.

Arhitektura Arhitektura v škofiji Liège predstavlja določeno smer romanike. Arhitektura 12. stoletja je kompromis med starejšo mozansko tradicijo in zunanjimi vplivi, predvsem iz Porenja in Italije. Zaprti westwerki, pritlikave galerije in korni stolpi so značilni za zrelo mozansko arhitekturo.

Kolegijska cerkev svetega Jerneja, Liège Kolegijska cerkev Saint-Denis, Liège Kolegijska cerkev Saint-Jean, Liège Kolegijska cerkev Notre-Dame, Huy Kolegijska cerkev Saint-George et Saint-Ode, Amay Kolegijska cerkev Saint-Étienne, Waha Kolegijska cerkev, Fosses-la-Ville Kolegijska cerkev svete Gertrude, Nivelles Kolegijska bazilika svetega Servacija, Maastricht Marijina bazilika, Maastricht Kolegijska cerkev, Aldeneik Kolegijska cerkev, Rolduc Kolegijska cerkev sv. Amalberga, Susteren Kolegijska cerkev, Sint Odiliënberg Kolegijska cerkev, Lobbes Kolegijska cerkev Saint-Hadelin, Celles Kolegijska cerkev Saint-Pierre et Saint-Remacle, Stavelot

Romanski arhitekturni elementi Mozanski arhitekturni elementi so dosegli v 12. stoletju v Maastrichtu, Liègu in Nivellesu vrhunec. Maastrichtski Metsen (kamnoseki) so delali kapitele in reliefe v Utrechtu, Bonnu in Eisenachu. Kapitel v kripti cerkve v Rolducu (1138–1143) Kapitel empori westwerka bazilike sv. Servacija, Maastricht (1140–1150) Kapitel v vzhodnem koru bazilike Ljube gospe, Maastricht (po 1150) Kapitel v podeželskem gradu Wartburg pri Eisenachu (1160) Vierge de Dom Rupert, relief (1150), Curtius-Museum, Liège Pierre Boudon, relief (12. st.), Curtius-Museum, Liège Samsonov portal, cerkev sv. Gertrude, Nivelles Krstilnik, Furnaux (provinca Namur) Prisega na relikvije, relief (1160), cerkev Ljube gospe, Maastricht Majestas Domini timpanon (12. st.), sv. Servacij, Maastricht Relief (1160), sv. Servacij, Maastricht Štiridelni relief (1150), sv. Peter, Utrecht

Zlatarska umetnost V delih zlatarjev Reniera de Huya, Godefroya de Huya ter Nikolaja iz Verduna je mozanska umetnost dosegla vrhunec. Pozlačeni relikviariji Nikolaja od Verduna v Kölnu, Siegburgu in Tournaiju so mojstrovine srednjeveške umetnosti. Tudi umetnost v emajlu je v tem obdobju dosegla visoko raven. Krstilnik (1107–1118), Reiner von Huy, sv. Bartolomej, Liège Podporni oltar iz Stavelota (1140–1150), Bruselj, Musées royaux d’art et d’histoireBilder des Tragaltars von Stavelot. Aleksandrov relikviarij s papežem Aleksandrom I. (1140–1150), Musées royaux d’art et d’histoire, Bruselj Remaklusov retabel (1150), prej v samostanu Stavelot Triptih iz Stavelota (1156/58), Morgan Library & Museum, New York Servacijev relikviarij (1165), bazilika sv. Servacija, Maastricht Barbarossin lestenec (1165–1170), Aachenska stolnica Hadelinusov relikviarij (1170), opatijska cerkev sv. Martina in sv. Hadelina, Visé Domicianov relikviarij, (1176), Huy (Belgjja) Noga križa iz opatije Saint-Bertin (1180), Museum Saint-Omer Binkoštni retabel (3. četrtina 12. stoletja), Musée national du Moyen Âge, Pariz Seite beim Museum. Relikviarij Treh kraljev (1180), Nikolaj iz Verduna, Stolnica v Kölnu Anin relikviarij (1183), Nikolaj iz Verduna, opatija Michaelsberg, Siegburg Marijin relikviarij (1205) Nikolaj iz Verduna, stolnica v Tournaiju Karlov relikviarij (1215), Aachenska stolnica Marijin relikviarij (1220–1239), Aachenska stolnica Relikviarij sv. Maurusa (1225–1230), grad Bečov v Bečov nad Teplou

Stenske poslikave, iluminirani rokopisi in druga umetnost Zelo malo je ostalo od tega, kar je morale biti impresivne mozanske freske. Wolfram von Eschenbach je v svojem Parzivalu napisal hvalo maastrichtskim (in kölnskim) slikarjem. Iluminirana knjiga , tako kot ostala umetnosti, je bila na vrhuncu v drugi polovici 12. stoletja. Glavni centri so bili opatija sv. Lovrenca v Liègu in opatiji Stavelot in Lobbes.

Stropna poslikava (močno restavrirana), sv. Servacij, Maastricht Biblija iz Stavelota (1093–1097), British Library, London Add MS 28106 in 28107 Biblija iz Floreffe (1170), British Library, London Add MS 17738 Evangeliarij iz Averbode (1165–80), Universitätsbibliothek, Liège Ms. 363 Rokopis škofije Sint-Truiden Evangeliarij, Notger von Liège, Liège, Musée Curtius (10.–12. st.)

Sklici

Literatura Jan Joseph Marie Timmers: De Kunst van het Maasland. Band 1: Romaanse periode. Van Gorcum, Assen 1971 Anton Legner (Hrsg.): Rhein und Maas. Kunst und Kultur 800–1400. Eine Ausstellung des Schnütgen-Museums der Stadt Köln und der belgischen Thumbsterien für französische und niederländische Kultur. Schnütgen-Museum, Köln 1972 Gretel Chapman: Mosan art. In: Dictionary of the Middle Ages. Bd. 8, Scribner, New York 1987, S. 495–496. E. den Hartog: Romanesque Architecture and Sculpture in the Meuse Valley (= Maaslandse Monografieën. Groot formaat Bd. 8). Eisma, Leeuwarden-Mechelen 1992. Adrianus Maria Koldeweij: Mosana, arte. In: Enciclopedia dell'arte medievale. Bd. 8. Treccani, Rom 1997 (online) Elizabeth den Hartog: Romanesque Sculpture in Maastricht. Maastricht 2002, ISBN 90-72251-31-8 Benoît Van den Bossche (Hrsg.): L'Art mosan. Liège et son pays à l'époque romane du XIe au XIIIe. Éditions du Perron, Lüttich 2007, ISBN 978-2-87114-217-1 Sophie Balace: Historiographie de l'art mosan. Dissertation Universität Lüttich 2009 (online )

Zunanje povezave

Kategorija:Romanika Kategorija:Umetniške smeri

Mozanska umetnost

Źródło i licencja