Joseph Conrad (poljsko Józef Teodor Konrad Korzeniowski), poljsko-britanski pisatelj, * 3. december 1857, Terehove pri Berdičivu, Kijevska gubernija, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 3. avgust 1924, Bishopsbourne, Anglija.
Danes ga štejejo med najpomembnejše romanopisce v angleškem jeziku. Leta 1878 se je pridružil Britanski trgovski mornarici in leta 1886 prejel britansko državljanstvo. Čeprav se je naučil govoriti tekoče angleško šele v svojih dvajsetih, je bil mojstrski stilist, ki je v angleško literaturo prinesel neangleško občutenje.Rudyard Kipling je imel občutek, da »je bil s peresom v roki prvi med nami«, toda da v njegovi mentaliteti ni bilo ničesar angleškega: »Kadar ga prebiram, imam vedno vtis, da berem odličen prevod tujega avtorja.« Navedeno v Jeffrey Meyers, Josseph Conrad: A Biography, stran 209. Cf. podobno zapažanje Zdzisława Najderja: »Bil je … angleški avtor, ki je odraščal v drugih jezikovnih in kulturnih okoljih. Njegovo delo lahko vidimo umeščeno na mejno območje samoprevoda.« Zdzisław Najder, Joseph Conrad: A Life, 2007, stran IX. Pisal je krajše zgodbe in romane, mnoge postavljene v mornarsko okolje, ki prikazujejo preizkušnje človeškega duha sredi brezdušnega in nedoumljivega univerzuma.Conrad je zapisal: »V tem svetu, kakor sem ga spoznal, smo primorani trpeti brez senčice razloga, vzroka ali krivde … Ni moralnosti, ni vedenja in ni upanja; obstaja samo zavest o samih sebi, ki nas žene po svetu, ki … je vselej samo prazen in bežen pojav ....« Meyers (1991), str. 166.
Conrada štejejo za zgodnjega modernista, čeprav njegova dela še vedno vsebujejo elemente realizma iz 19. stoletja.Stape (2014), str. 103–104. Njegov pripovedni slog in antiherojski likiStape (2014), str. 70. so vplivali na mnoge avtorje, kot so F. Scott Fitzgerald, William Faulkner, Ernest Hemingway, André Malraux, George Orwell, Graham Greene, Gabriel García Márquez, John le Carré, V. S. Naipaul, Philip Roth, J. M. Coetzee in Salman Rushdie. Mnogo filmov je nastalo po priredbi ali po navdihu njegovih del. Conrad je pisal v času vrhunca Britanskega imperija in je snov črpal med drugim iz nacionalnih izkušenj svoje rodne PoljskeH. S. Zins je zapisal: »Conrad je napravil angleško literaturo bolj zrelo in reflektivno, ker je usmerjal pozornost na čiste grozote političnih realnosti, spregledane s strani angleških državljanov in politikov. Primer Poljske, njegove zatirane domovine, je bila ena od takih zadev. Kolonialno izkoriščanje Afričanov je bila druga. Njegova obsodba imperializma in kolonializma, združena z razumevanjem za njune preganjane in trpeče žrtve, je izhajala iz njegovega poljskega porekla, iz njegovega lastnega trpljenja in iz izkušnje preganjanih ljudstev pod tujo okupacijo. Osebni spomini so v njem ustvarili veliko občutljivost za razčlovečenje človeka in občutek moralne odgovornosti.« Zins (1998), str. 63. ter iz svojih lastnih izkušenj v francoski in angleški trgovski mornarici, da je potem ustvaril kratke zgodbe in romane, ki odsevajo aspekte s strani Evrope vladanega sveta – vključno z imperializmom in kolonializmom – medtem ko hkrati temeljito preiskujejo človeško psiho.
Življenje
Zgodnja leta levo|sličica|Conradov oče, Apollo Korzeniowski. sličica|Nowy Świat 47, Varšava. Tu je leta 1861 živel triletni Conrad skupaj svojimi starši. V ospredju je klopca, posvečena Chopinu. Joseph Conrad se je rodil 3. decembra 1857 v Berdičivu, v delu Ukrajine, ki je pred letom 1793 pripadal Poljski in ki je bil v času njegovega rojstva pod Rusko vladavino.Zins (1982), str. 12. Bil je edini otrok Apolla Korzeniowskega in njegove žene Ewe Bobrowske. Njegov oče je bil pisatelj, prevajalec, politični aktivist in je imel pretenzijo biti revolucionar. Konrad je bil krščen kot Józef Teodor Konrad, po svojem dedu po materini strani Józefu, po svojem dedu po očetovi strani Teodorju in po junakih (obema je ime Konrad) dveh del Adama Mickiewicza: Dziady and Konrad Wallenrod. V svoji družini je bil pozneje bolj poznan pod imenom Konrad, kot pa pod imenom Józef.Conradov življenjepisec Zdzisław Najder je v dvostranskem spletnem članku z naslovom »Jak się nazywał Joseph Conrad?« (»Kako se je imenoval Joseph Conrad?«) zapisal: »Ko je bil krščen v starosti dveh dni, 5. decembra 1857, v Berdyczówu, ni bilo spisanega rojstnega lista, ker je bil krst samo »z vodo«. In med njegovim uradnim, z dokumentom zabeleženim krstom (v Żytomierzu) pet let pozneje, sam ni bil prisoten, ker je bil v Varšavi, kjer je čakal skupaj s svojimi starši na izgnanstvo v Rusijo. … Tako je veliko priložnosti za zmedo. To izpričujejo napake na ploščah in spomenikih. Toda pregled dokumentov – ne veliko, toda kar nekaj jih je preživelo – dovoljuje povsem nedvoumen odgovor na naslovno vprašanje. … 5. decembra 1857 je bil bodoči pisatelj krščen s tremi imeni: Józef (na čast dedku po materini strani), Teodor (na čast dedku po očetovi strani) in Konrad (nedvomno na čast junaku iz tretjega dela Dziady Adama Mickiewicza). Ta imena, v tem zaporedju (v nobenem zapisu se ne pojavljajo v drugačnem zaporedju), je podal sam pisatelj v obširnem avtobiografskem pismu, naslovljenem na njegovega prijatelja Edwarda Garnetta, z dne 20. februarja 1900 (poljsko besedilo v Listy J. Conrada [Pisma J. Conrad], uredil Zdzisław Najder, Warsaw, 1968). … Vendar v uradnem rojstnem listu (katerega prepis se je znašel v Jagielloński knjižnici v Krakovu, rokopis s signaturo 6391) nastopa samo eno ime: Konrad. In to edino ime sta v svojih pismih uporabljala oba njegova starša, Ewa Brobowska in Apollo Korzeniowski, kot tudi vsi člani družine. S tem edinim imenom se je sam podpisoval v pismih Poljakom. In to edino ime se je pojavljalo v njegovem potnem listu in drugih uradnih dokumentih. Na primer ko je leta 1914 »Joseph Conrad« po dolgi odsotnosti obiskal rodno deželo, kjer je nesrečno naletel na izbruh prve svetovne vojne, je v papirjih, ki so mu jih izdale vojaške oblasti cesarsko-kraljeve monarhije Avstro-Ogrske, bil imenovan 'Konrad Korzeniowski.'« sličica|Poljski grb, ki ga je nosila tudi Conradova družina, imenovan »Nałęcz«. Čeprav je bila velika večina okoliških prebivalcev Ukrajincev in velika večina prebivalcev Berdičiva Judov, je bilo skoraj vse podeželje v posesti poljske »szlachte« (izg.: šlahta), to je plemstva, kateremu je pripadala tudi Conradova družina kot nosilka grba, imenovanega »Nałęcz«.Stape (2007), str. 2. Poljska literatura, še posebej domoljubna, je bila visoko cenjena pri tamkajšnjem poljskem prebivalstvu.Stewart (1968), str. 1.
Družina Korzeniowski je igrala pomembno vlogo v poljskih poskusih, da bi si zopet pridobili neodvisnost. Conradov ded po očetovi strani je služil pod knezom Józefom Poniatowskim med Napoleonovim pohodom v Rusijo in je sestavil svoj lastni konjeniški eskadron med vstajo novembra 1830.Meyers (1991), str. 2-3. Conradov srdito patriotski oče je pripadal »belim« nasprotni stranki »rdečih«, katere cilj je bila ponovna vzpostavitev meja pred delitvijo Poljske 1772 in katera je tudi zagovarjala zemljiško reformo ter odpravo tlačanstva. Conradova poznejša zavrnitev, da bi šel po očetovih stopinjah, in njegova odločitev za izgnanstvo raje kot za odpor, sta bili za Conrada izvor vse življenje trajajoče krivde.Meyers (1991), str. 10-11, 18.Poraz Rusije s strani Britanije, Francije in Turčije v krimski vojni je zopet obudil upe glede poljske neodvisnosti. Apollo je proslavil sinov krst z značilno domoljubno-versko pesmijo: »Mojemu sinu v 85. letu moskovskega zatiranja«. Namigovala je na delitev Poljske iz leta 1772, obremenila novorojenca z neznosnimi obvezami in ga vzpodbujala, naj se žrtvuje, kot bi se Apollo, za dobrobit svoje dežele. Posredni prevod iz angleščine: Bodi blagoslovljen, moj mali sin: bodi Poljak! Četudi bi sovražniki razgrnili pred teboj mrežo sreče, odkloni vse: ljubi svojo revščino... Otroček, sin, povej si, da si brez dežele, brez naroda, dokler je Poljska – tvoja mati v njenem grobu, kajti tvoja mati je mrtva – in vendar je ona tvoja vera (ali usoda), tvoja mučeniška palma … Ta misel bo pomnožila tvoj pogum, podeli njej in sebi nesmrtnost. Meyers (1991), str. 10.
Zaradi očetovih poskusov ukvarjanja s kmetovanjem in njegovega političnega aktivizma se je družina pogosto selila. Maja 1861 so se preselili v Varšavo, kjer se je Apollo pridružil upornikom proti Ruskemu cesarstvu. To je privedlo do njegove priprtja v X. Paviljonu varšavske citadele. Conrad je pozneje zapisal: »Na dvorišču te citadele – značilno za naš narod – se začnejo moji otroški spomini.« 9. maja 1862 je bil Apollo z družino izgnan v Vologdo, 500 km severno od Moskve, znano po nezdravem podnebju. Januarja 1863 so spremenili Apollovo kazen in poslali družino v Černigov v severovzhodni Ukrajini, kjer so bili pogoji precej boljši. Kljub temu je Ewa 18 aprila 1865 umrla zaradi tuberkuloze.
Apollo je storil vse, da je doma izšolal Conrada. Fantovo mladostno čtivo ga je seznanilo z dvema stvarema, ki sta pozneje določali njegovo življenje: v Hugojevih Pomorščakih (Les travailleurs de la mer) je naletel na dejavnost, ki ji bo posvetil svojo mladost; Shakespeare ga je privedel v območje angleške literature. Vendar je pred vsem bral poljsko romantično poezijo. Pol stoletja pozneje je pojasnil, da »poljskost v mojih delih izhaja od Mickiewicza in Słowackega. Moj oče mi je na glas bral Pana Tadeusza in dal meni, da sem ga bral na glas … Raje sem imel Konrada Wallenroda, Grażyno (Mickiewiczevi pesnitvi). Pozneje sem imel raje Słowackega. Veš zakaj Słowacki? ... [On je duša vse Poljske]«.
Decembra 1867 je Apollo odpeljal svojega sina v avstrijski del Poljske, ki je bil tedaj že dve leti deležen precejšnje notranje svobode in stopnje samoupravljanja. Po krajših bivanjih v Lvovu in nekaj manjših krajih sta se 20 februarja 1869 preselila v Krakov (do 1596 prestolnica Poljske), ki se je prav tako nahajal v avstrijskem delu Poljske. Nekaj mesecev pozneje, 23. maja 1869, je Apollo Korzeniowski umrl in zapustil Conrada kot siroto pri enajstih letih. Kakor Conradova mati je bil tudi Apollo sam hudo bolan zaradi tuberkuloze. sličica|Tadeusz Bobrowski, Conradov stric in mentor. Mladi Conrad je bil postavljen v varstvo Ewinega brata, Tadeusza Bobrowskega. Conradovo slabo zdravje in njegovo nezadovoljivo delo v šoli je povzročalo njegovemu stricu neprestane težave in brez konca finančnih izdatkov. Conrad ni bil dober učenec; kljub inštrukcijam je blestel edinole v geografiji. Ker je bila dečkova bolezen očitno živčnega izvora, so zdravniki domnevali, da ga bosta svež zrak in fizično delo utrdila; njegov stric je upal, da ga bodo natančno opredeljene dolžnosti in napori pri delu naučili discipline. Ker je kazal malo nagnjenja k študiju, je bilo nujno, da se izuči trgovstva; njegov stric ga je videl kot mornarja in hkrati poslovneža, ki bi združeval pomorske veščine s trgovsko dejavnostjo. Dejansko je jeseni 1971 takrat 13-letni Conrad naznanil svojo namero, da postane mornar. Pozneje se je spominjal, da je kot otrok bral (očitno v francoskem prevodu) knjigo Leopolda McClintocka o njegovih odpravah na ladji Fox v letih 1857-59, ko je iskal izgubljeni ladji Sira Johna Franklina, po imenu Erebus in Terror. Spominjal se je tudi, da je bral knjige Američana Jamesa Fanimoreja Cooperja ter angleškega kapitana Fredericka Marryata. Vrstnik iz časa njegovega odraščanja se je spominjal, da je Conrad napredal fantastične zgodbe, vselej postavljene v morsko okolje, predstavljene tako realistično, da so poslušalci mislili, da se dogajanje odvija neposredno pred njihovimi očmi.