Veliki moškatnik (znanstveno ime Calosoma sycophanta) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Opis
Odrasli veliki moškatniki dosežejo v dolžino med 21 in 35 mm. Spadajo v družino krešičev in imajo kovinsko zelene pokrovke (elitre) z vdolbinami, medtem ko je ščitek kovinsko modre barve. Glava je črna. Za velikega moškatnika je značilne iridescenca barv, ki se preliva od zelene do modre, bakrene, bronaste pa vse do črne. Barva je odvisna od kota in kvalitete svetlobe, ki se odbija od površine hrošča.
Biologija Veliki moškatnik je velik plenilec različnih gosenic, predvsem gosenic gobarja, hrastovega sprevodnega prelca, pinijevega sprevodnega prelca in zlatoritke. Vrsta je plenilska v vseh razvojnih stadijih.Ground Beetles , Susan Mahr, University of Wisconsin–Madison]Hermann Burmeister Anatomical Observations upon the Larva of Calosoma sycophantaCookies on Invasive Species CompendiumArthur V. Evans The Forest Caterpillar Hunter, Calosoma sycophanta
Odrasli veliki moškatnik je dejaven podnevi. Iz prezimovališča se prikaže spomladi, ko se začne tudi parjenje, ki traja en teden. Samice po oploditvi v zemljo odložijo do 150 jajčec v skupinah po 5. Po 2 do 3 tednih se iz jajčec izležejo temne ličinke, ki so zelo gibljive in se hranijo z gosenicami podnevi in ponoči. V dolžino lahko dosežejo do 4 cm. Po dveh do štirih tednih se ličinke zabubijo v zemlji, po treh tednih pa se iz njih izležejo imagi, ki ostanejo v zemlji, da prezimijo. Spomladi pridejo iz zemlje v maju in juniju, in nato 2 do 3 leta v krošnjah dreves lovijo druge žuželke, predvsem gosenice. Imagi v enem letu polovijo okoli 400 gosenic, zaradi česar je vrsta zanimiva za gojenje in uporabo pri biološkem nadzoru škodljivcev.
Iz tega razloga so velikega moškatnika začeli preučevati že zgodaj, še posebej pa so se znanstveniki posvetili na njegovo sposobnost lovljenja gosenic, okuženih s patogenimi glivami, med katerimi izstopajo gosenice, okužene z vrsto Vairimorpha disparis.
Razširjenost Vrsta je domorodna in splošno razširjena v Evropi, Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki. Leta 1905 so velikega moškatnika za potrebe biološkega nadzora škodljivcev naselili v Novo Anglijo (ZDA), kjer se še danes goji za vzdrževanje populacije navadnega gobarja.
Podvrste in variacije Calosoma sycophanta var. severum Chaudoir, 1850 Calosoma sycophanta var. nigrocyaneum Letzner, 1850 Calosoma sycophanta var. marginatum Letzner, 1850 Calosoma sycophanta var. azureum Letzner, 1850 Calosoma sycophanta var. purpureoaureum Letzner, 1850 Calosoma sycophanta var. cupreum Letzner, 1850 Callipara sycophanta rapax Motschoulsky, 1865 Calosoma sycophanta var. smaragdinum Rossi, 1882 Calosoma sycophanta var. habelmanni Schilsky, 1888 Calosoma sycophanta var. purpuripenne Reitter, 1891 Calosoma sycophanta ab. corvinum Heller, 1897 Calosoma sycophanta ab. anthracinum Houlbert, 1907 Calosoma sycophanta prasinum Lapouge, 1907 Calosoma sycophanta ab. solinfectum Jänichen, 1914 Calosoma sycophanta var. lapougei Breuning, 1927 Calosoma (Callipara) sycophanta, Lapouge, 1932 Calosoma sycophanta nigrosuturale Jaquet, 1930 Calosoma sycophanta nigroaeneum Polentz, 1937 Calosoma (Calosoma) sycophanta, Jeannel, 1940 Calosoma (Calosoma) sycophanta, Gidaspow, 1959 Calosoma (Calosoma) sycophanta, Deuve, 1997 Calosoma (Calosoma) sycophanta, Erwin, 2007 Calosoma of the world
Galerija
Sklici in opombe
Zunanje povezave
Kategorija:Krešiči Kategorija:Hrošči Evrope Kategorija:Hrošči Slovenije Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758