Knjižnopogovorni (ali splošnopogovorni) jezik je funkcijski jezikovni slog, ki se uporablja predvsem v govoru. V primerjavi z zbornim jezikom je manj zahtevna oblika standardnega jezika.Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Splošnopogovorni slog je prav tako enoten za vse Slovence, hkrati pa je precej sproščen.Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011. Uporablja se zlasti v neformalnem sporočanju, na primer v pogovoru ali v govornih nastopih pred manjšim poslušalstvom.
Uporaba in razširjenost Uporabniki knjižnopogovornega jezika so praviloma isti kot uporabniki zbornega jezika, vendar v drugačnem govornem položaju. Knjižnopogovorno občevanje je v glavnem neuradno, pogosto pa zasebno. Navadno se samo govori, in to spontano in prosto, brez vnaprej pripravljene pisne predloge. Lahko se tudi zapisuje, na primer v dvogovorih ali samogovorih kake osebe iz umetnostnega besedila. V avtorskem besedilu umetnostnega besedila se knjižnopogovorni jezik uporablja izjemoma, vendar v zadnjem času nekaj več.Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.
Slovnične značilnosti Glavne razlike med knjižnopogovornim in zbornim jezikom so v glasovju, oblikoslovne razlike pa so pretežno posledica glasovnih. Med glasovnimi značilnostmi so na primer: izguba nenaglaših i in nekaterih nenaglašenih e (delat namesto delati, Ljubljanca namesto Ljubljanica; lepga namesto lepega, vidla namesto videla), Toporišič J. Slovenski pogovorni jezik. V: Toporišič J. Stilnost in zvrstnost. Založba ZRC 2008, Ljubljana: 229–241. množinska oblika deležnika na -l: (smo délal, prosíl), izgovor l namesto lj, kadar je pred samoglasnikom in hkrati za soglasnikom (kluč, grable namesto ključ, grablje). Za knjižnopogovorni jezik je značilen na primer t. i. kratki nedoločnik, izgovor tipa pék[u], víd[u], nôs[u] (namesto pék[əṷ], víd[eṷ], nôs[iṷ]), skladnja je preprostejša, izbira besed širša. Naglas se loči od zbornega jezika predvsem v nedoločniku in velelnik.
Vsebuje marsikatero pogovorno besedo, ki se sicer v zborni jezik ne uvrsti (na primer ja proti da, brigati se).
Sklici
Kategorija:Socialne zvrsti jezika