sličica|Parada ponosa, Ljubljana, 2022 Parada ponosa () je dogodek, ki obeležuje kulturo LGBT in je namenjen spodbuditvi njene samozavesti oz. ponosa. Odvija se v številnih državah po vsem svetu in je v večini držav najpomembnejši večji dogodek skupnosti LGBT. Običajno se odvija junija, v spomin na stonewallski upor, ki je bil nekakšen začetek sodobnega gibanja LGBT v svetu. Parade ponosa predstavljajo lezbično, gejevsko, biseksualno in transspolno kulturo. Imajo politični in aktivistični naboj, saj omogočajo vidnost oseb LGBT oseb v javnem prostoru in prispevajo k boju za njihovev pravice, še posebej v nestrpnih, homofobnih in transfobnih okoljih.
Ime Prve parade ponosa so se odvijale pod imenom »dan svobode« () ali »dan gejevske osvoboditve« ().Gay Pride, britannica.com, dostop 5. januarja 2014 (v angleščini). Od leta 1980 jo pogosto imenujejo gejevska parada () in parada ponosa (),Pride Marches and Parades, u: Stein, Marc (ur. najpogosteje pa se imenuje Pride (npr. Tel Aviv Pride, London Pride, Ljubljana Pride itd.). V nekaterih državah, kot na primer v Avstraliji, se parada odvija v času karnevalskih svečanosti in se imenuje mardi gras.An Encyclopedia of GLBTQ Culture - Sydney (Enciklopedija kulture GLBTQ-a - Sydney), Andrew Matzner, glbtq.com, 31. decembra 2004, dostop 3. januarja 2014 (v angleščini). V Nemčiji in Švici se parade ponosa imenujejo ali skrajšano (slovensko dan Christopherjeve ulice), po ulici, kjer so izbruhnili stonewallski nemiri. Paraden zum Christopher Street Day (povorke u povodu Dana Christopherove ulice), deutschland.de, dostop 3. januarja 2014. (v nemščini).Christopher Street Day in Zürich (Dan Christopherove ulice u Zürichu), srf.ch, dostop 3. januarja 2014 (v nemščini). V Avstriji se imenuje parada mavričnih barv ().150.000 Teilnehmer bei der 18. Na Nizozemskem se imenuje rožnata sobota ().Geschiedenis Roze Zaterdag (Zgodovina rožnate sobote), rozezaterdagen.nl, dostop 3. januarja 2014. V Španiji in špansko govorečih državah, se imenuje (španska beseda za ponos), na Portugalskem in v Braziliji (portugalska beseda za ponos).Un Orgullo sin armarios (Ponos bez omare), elpais.com, 6. junija 2013, dostop 3. januarja 2014. (v španščini)Marcha do Orgulho Gay volta hoje a Lisboa (Parada gejevskega ponosa znova v Lizboni), sapo.pt, 18. unija 2011, dostop 3. januarja 2014. (v portugalščini)
Za prvo parado ponosa lahko štejemo protest 28. junija leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk v baru Stonewall Inn v New Yorku uprla racijam in nasilju policistov. Ta dogodek je pogosto naveden kot prvi primer vstaje članov skupnosti LGBT proti sistematičnemu preganjanju spolnih manjšin s strani vlade Združenih držav Amerike. Od takrat se parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot nekakšen spomin na ta dogodek, pa tudi kot opozorilo na diskriminacijo ljudi z drugačno spolno usmerjenostjo ali spolno identiteto. Hkrati parade ponosa proslavljajo različnost in promovirajo strpnost.
Zaradi nezadovoljstva z vplivom »obletnice« v boju za pravice LGBT so jeseni leta 1969 Ellen Broidy, Linda Rhodes, Craig Rodwell in Fred Sargent na Vzhodni regionalni konferenci homofilnih organizacij (, kratica ) predlagali Resolucijo o prvi paradi ponosa.1970: A First-Person Account of the First Gay Pride March , (Osebni pogled na prvo parado gejevskega ponosa) Fred Sargeant, villagevoice.com, 22. junija 2010, dostop 3. januarja 2014 (v angleščini). Resolucija med drugim pojasnjuje razloge za organizacijo parade, kdaj naj bi se ta organizirala in pod kakšnim imenom (, dan osvoboditve Christopherove ulice).Movements and Memory: The Making of the Stonewall Myth (Gibanja in spomin: ustvaritev stonewallskega mita), Armstrong, Elizabeth A., Crage, Suzanna M; American Sociological Review 2006(71), str. 724-751. S sprejetjem resolucije je bil ustanovljen tudi organizacijski odbor (). Ta je odločil, da se bo prva parada ponosa odvila 28. junija 1970. Poleg dejstva, da je ta dan predstavljal obletnico začetka stonewallskega upora, so verjeli, da bo sodelovalo več ljudi, če bo parada potekala v nedeljo.Duberman, Martin, Stonewall, Penguin Books, New York, 1993., ISBN 0-525-93602-5 (v angleščini)
Prva parada ponosa v zgodovini se je začela z zbiranjem v Christopherovi ulici. Dovoljenje za parado je bilo izdano samo dve uri pred njenim začetkom.Clendinen, Dudley; Nagourney, Adam, Out for Good, Simon & Schuster, New York, 1999., ISBN 0-684-81091-3 (v angleščini)President Obama Proclaims June as LGBT Pride Month , Katherine Dvorak, nwhm.org, dostop: 28. decembra 2013 (v angleščini). Pomembno vlogo pri organiziranju prve parade ponosa je imela Brenda Howard, ki je znana kot »mati parad«. Brenda slovi kot pacifistična in feministična aktivistka, ki je bila pobudnica različnih dogodkov v tednu pred parado ponosa. Skupaj z aktivistoma Stephenom Donaldsona in L. Craigom Schoonmakerjem je zaslužna za promocijo in popularizacijo besede (ponos'').
Podobne parade so tistega leta potekale v San Franciscu, Los Angelesu in Čikagu. Naslednje leto je parada potekala v Bostonu, Dallasu, Milwaukeeju, San Joseu. Do leta 1972 so se parade odvile še v Atlanti, Buffalu, Detroitu, Washingtonuu, Miamiju in Filadelfiji."National Historic Landmark Nomination: Stonewall" (Nominacija za ameriško zgodovinsko znamenitost: Stonewall), LaFrank, Kathleen (ur.)
Kmalu so parade ali druge proteste, ki so se pozneje preoblikovali v parade, začeli organizirati tudi v Evropi. V Parizu so leta 1971 ustanovili Homoseksualno fronto revolucionarne akcije (). Člani omenjene organizacije so se istega leta pridružili sindikalnemu sprevodu.L’origine des Gay Pride , gaypride.fr, dostop 4. januarja 2014 (v francoščini). V Londonu je bila leta 1970 ustanovljena britanska podružnica gejevskega osvobodilnega gibanja (),History of lesbian, gay and bisexual equality , (Zgodovina lezbične, gejevske in biseksualne enakosti), stonewall.org.uk, dostop 4. januarja 2014 (v angleščini). prva parada ponosa pa je bila v Londonu organizirana leta 1972.Forty years of LGBT Pride, 1972-2012 , (Štirideset let LGBT Pridea, 1972–2012.), petertatchell.net, dostop 4. januarja 2014 (v angleščini). Sledile so parade v Barceloni (leta 1977),30 años de orgullo gay en Barcelona (30 godina povorke ponosa u Barceloni), Nuria Bonet, 20minutos.es, 15. junija 2007, dostop 4. januarja 2014 (v španščini). Berlinu in Stockholmu (leta 1979).Geschichte des Christopher-Street-Day (Povijest CSD-a), Daniel Schwitzer, bpb.de, 29. junija 2010, dostop 4. januarja 2014 (v nemščini).Pridefirande i 41 år (41 let Pridea), stockholmpride.org, dostop 4. januarja 2014 (švedsko). V Rimu je bila leta 2000 organizirana 1. svetovna parada ponosa pod geslom »Zaupamo v ponos« (), leta 2006 pa v Jeruzalemu 2. svetovna parada ponosa pod geslom »Ljubezen brez meja« (). sličica|Naslovnica knjige o zgodovini parad ponosa v Južni Afriki (Ponos - protest in praznovanje), ki prikazuje komponenti vseh parad ponosov
Simboli Eden od najbolj prepoznavnih simbolov parad ponosa je mavrična zastava, ki jo je oblikoval Gilbert Baker za parado ponosa v San Franciscu leta 1978. Zastavo sestavlja šest barv (rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra in vijoličasta), od katerih ima vsaka svoj pomen.An Encyclopedia of GLBTQ Culture - Symbols (Enciklopedija kulture LGBTQ – simboli), Linda Rapp, glbtq.com, 24. junija 2008, dostop 5. januarja 2014 (v angleščini).Back in the Day: rainbow flag becomes Gay Pride symbol (Nekoč davno: zastava mavričnih barv postane simbol gibanja gejevskega ponosa), euronews.com, 25. junija 2013, dostop 5. januarja 2014. (v angleščini)
Parada ponosa v Sloveniji Prva parada ponosa v Sloveniji je bila organizirana leta 2001 kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja do Braneta Mozetiča in kanadskega pesnika Jeana-Paula Daousta pred lokalom Mestne galerije Ljubljana. Parada ponosa je nato postala tradicionalna prireditev. Prireja jo Društvo parada ponosa. sličica|Parada ponosa 2022 Pregled dosedanjih parad ponosa: 2001: Obvoznica mimo nestrpnosti 2002: Država, veš svoj dolg? 2003: Mi drugačni, vi enakopravni 2004: Poroka bo! 2005: Registracija je diskriminacija 2006: Dovolj! Odvrzimo maske! 2007: Ponosno naprej! 2008: I feel Slovenia! 2009: Revolucija ljubezni 2010: Dovolj čakanja 2011: Še vedno čakamo! 2012: Naprej v srednji vek 2013: Svoboda in solidarnost sta istospolni par 2014: Ja, in? 2015: PRIDEm z družino 2016: Mi nismo nič od tega 2017: Odstiranje nevidnega 2018: Neizogibno prepleteni 2019: Presezimo kulturo sovraštva 2020: Še vedno čakamo 2021: Uprimo se zatiranju 2022: Čas je za mavrični glas 2023: Več skupnosti, en boj
Sklici
Kategorija:LGBT Kategorija:Prireditve