Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško ) in Antiohija v Margiani (grško ), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12. stoletju nekaj časa največje mesto na svetu. Largest Cities Through History. Pridobljeno 7. oktobra 2014. Prostor starodavnega Merva je od leta 1999 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Geografija Mervska oaza je na južnem robu puščave Karakum ob reki Murgab, ki priteka iz Afganistana. Od Herata na jugu je oddaljena 370 km, od Hive na severu pa 450 km. Meri približno 4.900 km2. Gorska veriga Paropamisadi/Hindukuš, ki se razteza od Kaspijskega jezera do Pamirja, je kakšnih 180 km južno od Merva prekinjena. Skozi to vrzel ali blizu nje tečeta vzporedno proti severu reki Tedžen/Hari in Murgab, ki se nato izgubita v puščavi Karakum. Merv je bil zaradi svoje lege nekakšen stražni stolp pred vhodom v Afganistan in vmesna postaja na poti med Buharo in Samarkandom.
Merv leži v delti reke Murghab, katero so Grki imenovali Margijana. Zaradi svojega geografskega položaja je imel dve veliki prednosti: bil je na lahko prehodni poti iz Afganistana na jugu do nižavja Karakum, doline Amu Darje in Horezma na severu, delta Murgaba sredi suhega Karakuma pa je bila dokaj vodnata in zato naravna postaja poti iz severozahodnega Irana proti Transoksaniji in svilne ceste. Merv je ležal na križišču ceste severozahod-jugovzhod proti Heratu in Balhu in naprej v dolino Inda in ceste jugozahod-severovzhod iz Tusa in Nišapurja v Buharo in Samarkand.
V času dinastije Han je bil Merv postaja na svilni cesti, kjer so trgovci lahko dobili sveže konje in kamele.
Zgodovina Merv ima prazgodovinske korenine. Arheološke raziskave so odkrile mnogo sledov vaškega življenja iz 3. tisočletja pr. n. št., ki so področje kulturno povezale z baktrijsko-margijanskin arheološkim kompleksom. Zend Avesta (komentarji Aveste) omenjajo Merv pod imenom Mouru. V zoroastrstvu je bog Ahura Mazda ustaril Mouru kot eno od šestnajstih popolnih dežel.Vendidad, Faragard-1.
V Ahemenidskem cesarstvu (okrog 550-okrog 330 pr. n. št.) zgodoviski viri omenjajo Merv kot pomembno mesto. Na Behistunskem napisu (okrog 515 pr. n. št.) je pod imenom Margu omenjen kot del ene od satrapij perzijskega vladarja Dareja I. Prvi Merv je bilo ustanovljen v 6. stoletju pr. n. št. med vladavino Kira Velikega med širjenjem Ahemenidskega cesarstva v Centralno Azijo.Tim Williams. Unmanned Aerial Vehicle Photography: Exploring the Medieval City of Merv, on the Silk Roads of Central Asia. Archaeology International 15 (2011–2012): 74–88. Prvo mesto so prekrili debeli nanosi peska.
Obisk Aleksandra Velikega v Mervu je zgolj legenda, mesto pa so ne glede na to preimenovali v Aleksandrijo.Antiochia Margiana. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je Merv postal prestolnica province Margiane Selevkidskega cesarstva, Grško-baktrijskega kraljestva, Partije in Sasanidskega cesarstva. Selevkidski vladar Antioh I. Soter (vladal 281–261 pr. n. št.) je Merv preimenoval v Antiohijo Margiano. Mesto je obnovil in razširil na mestu, ki se zdaj imenuje Gyaur Gala. Po padcu Selevkidske dinastije (63 pr. n. št.) so oblast in nasledstvo prevzele Baktrija, Partija in Kušansko cesarstvo. Merv je bil do islamizacije nekaj stoletij pomembno budistično izobraževalno središče s samostani in templji.Anur Tour Uzbekistan. Merv, Ruins in Merv, Sights of Turkmenistan, Tours to Turkmenistan. Tourstoturkmenistan.com. Pridobljeno 21. oktobra 2016.
Ko je Merv zasedel sasanidski vladar Ardašir I. (vladal 220-240 n. št.) se je v mestu skoraj 400 let neprekinjeno koval denar. V tem obdobju so se v mestu poleg uradnega zoroastrstva prakticirala tudi druga verstva, vključno z budizmom, manihejstvom in nestorijanstvom. Od leta 553 do 11. stoletja n. št. je bil v Mervu sedež Vzhodne sirijske metropolitske province. Od konca 5. stoletja do leta 565 so mesto okupirali Heftaliti in za malo več kot pol stoletja prekinili sasanidsko vladavino.
Arabska okupacija in njen vpliv thumb|left|Merv (Antiohija) in Turkmenistan na Peutingerjevi karti iz 4. stoletja
Sasanidska vladavina se je končala, ko so nedaleč od Merva ubili zadnjega sasanidskega vladarja Jazdegerda III. (vladal 632–651). Sasanidski guverner se je vdal bližajoči se arabski vojski. Predstavniki kalifa Omarja so zasedli mesto in ga pretvorili v glavno mesto umajadske province Horasan. Leta 671 je arabski general Zijad Ibn Abih poslal v Merv 50.000 vojakov, ki so tam ustanovili svojo kolonijo. Kolonija je postala jedro Horasana.Muir, str. 295–296. Arabci so mesto izkoristili za svojo vojaško bazo, iz katere so pod poveljstvom guvernerja Kutajba Ibn Muslima od leta 705 do 715 podjarmili velik del Centralne Azije, vključno z Balhom, Buharo in Fergano. Merv in Horasan sta postala eden od prvih delov perzijsko govorečega sveta, ki je postal večinsko muslimanski. K temu je bistveno prispevalo priseljevanje Arabcev.Harvard University. Center for Middle Eastern Studies (1999). Harvard Middle Eastern and Islamic review 5–7: 89. Pridobljeno 28. novembra 2010.
Merv je ponovno pridobil svoj vpliv februarja 748, ko je iranski general Abu Muslim (umrl 755) v mestu razglasil novo Abasidsko dinastijo in se v njenem imenu uprl Umajadskemu kalifatu. Ko so Abasidi utrdili svojo oblast v Bagdadu, je Abu Muslim še naprej vladal v Mervu, ki je do njegovega umora postal nekakšna delno neodvisna kneževina. Merv je med abasidsko revolucijo leta 746 do 750 deloval kot središče abasidskega partizanstva, po revoluciji pa je ostal trden politični zaveznik abasidskih vladarjev v Bagdadu. Guverner Horasana s sedežem v Mervu je bil eden od najvplivnejših političnih osebnosti v kalifatu. Pomembno vlogo pri prenosu grškega znanja iz selevkidskega in grško-baktrijskega obdobja v arabski svet je imela vplivna družina Barmakid.
Merv je celo abasidsko obdobje (750-1258) ostal prestolnica in najpomembnejše mesto v Horasanu. V tem obdobju je arabski zgodovinar Al Mukadasi (okrog 945/946-991) Merv opisal kot »očarljivo, fino, elegantno, briljantno, obširno in prijetno mesto«. Mervska arhitektura je bila morda navdih za abasidsko preureditev Bagdada. Mesto je slovelo kot dom ne samo priseljencev iz Arabije, ampak tudi iz Sogdije in drugih delov Centralne Azije.Herrmann 1999. Od leta 813 do 818 je bil začasna rezidenca kalifa Al Mamuna, s čimer je hkrati postal prestolnica vsega muslimanskega sveta in pridobil na svojem ugledu. v 8. stoletju je postal tudi središče novomazdaškega gibanja, ki ga je vodil samozvani prerok Al Mukana. Mnogo privržencev je pridobil s trditvijo, da je utelešenje boga in Abu Muslimov naslednik. Huramiti so se v mestu obdržali do 12. stoletja.
V abasidskem obdobju je Merv skupaj z Buharo in Samarkandom slovel kot eno od središč muslimanske učenosti. V njegovih knjižnicah je študiral tudi slavni zgodovinar Jakut Al Hamavi (1179-1229). Merv je dal veliko učenjakov z različnih področij učenosti, kot so islamsko pravo, hadit (Mohamedov nauk), zgodovina in književnost. Več učenjakov, vključno z Ahmedom Ibn Hanbalom (780–855), je imelo vzdevek Mervazi (المروزي, Marwazi), ki je nakazoval, da so študirali v Mervu. Mesto je imelo tudi močno krščansko skupnost. Mervski nadškof je leta 1009 poslal bagdadskemu patriarhu pismo s prošnjo, naj Keraitom dovoli, da se postijo manj kot drugi nestorjanski kristjani.Cary-Elwes, Columba. China and the Cross. New York: P. J. Kennedy and Sons, 1956.
Ko je moč kalifata oslabela, je arabsko oblast v mestu leta 821 prevzel perzijski general Tahir El Husein in ostanovil svojo dinastijo. Tahiridi so v mestu vladali do leta 873, ko so jih zamenjali Safaridi, Samanidi in nato Gaznavidi.
Turki Leta 1037 so seldžuški Oguški Turki preselili iz step na vzhodu v okolico Aralskega jezera in pod vodstvom Togrul bega na miren način odstavili izjemno nepriljubljenega gaznavidskega sultana Masuda in sami prevzeli oblast v Mervu. Togrulov brat Čagri beg je ostal v mestu, Seldžuki pa so zatem osvojili ostanek Horasana in Irana. Merv je postal prestolnica seldžuških vladarjev. V njem sta pokopana Alp Arslan (sultan 1063-1072) in njegov brat, sultan Sandžar (umrl 1157).
V seldžuškem obdobju je Merv dosegel svoj največji obseg. Arabski in perzijski geografi so ga imenovali »mati sveta«, »stičišče velikega in malega«, »glavno mesto Horasana« in »prestolnica vzhodnega islamskega sveta«. Pisni viri dokazujejo, da je bila v mestu velika knjižnica, medresa, ki jo je ustanovil Nizam Al Mulk (vezir 1064-1092) in veliko drugih kulturnih ustanov.
Najpomembnejše je morda to, da je imelo mesto tržnico, »največjo v velikih mestih Irana in Horasana«. Po pisanju zgodovinarja Tertiusa Chandlerja je bil Merv od leta 1145 do 1153 z 200.000 prebivalci največje mesto na svetu. Largest Cities Throughout History. Geogrpahy.about.com. Pridobljeno 7. oktobra 2014.
Sandžarjeva vladavina, za katero je značilen spor s Karakitajskim kanatom in Horezemsko dinastijo, se je končala leta 1153, ko so mesto oplenili Oguzi, turški nomadi s severnega brega Amu Darje. Oblast v mestu je nato prešla iz rok Hivskega kanata na Oguze in nato na Guride. Merv je v primerjavi z drugim velikim horasanskim mestom Nišapurjem začel izgubljati svoj primat.
Mongoli Leta 1221 je Merv odprl vrata Džingiskanovemu sinu Toluju, potem pa naj bi Mongoli pobili večino meščanov. Perzijsko zgodovinar Ata Malik Džuvejni je nekaj generacij po tem dogodku zapisal:
Mongoli so ukazali, da se razen štiristo umetnikov… pobije vse meščane, tudi ženske in otroke. Vsak [mongolski vojak] je moral usmrtiti tristo do štiristo Perzijcev. Do večera je bilo pobitih toliko ljudi, da so gore postale hribčki, ravnina pa je bila prepojena s krvjo žrtev.
Nekaj zgodovinarjev trdi, da so Mongoli po zasedbi mesta pobili več kot milijon ljudi, vključno z nekaj sto tisoč beguncev od drugod. Zasedba mesta je bila ena od najbolj krvavih v svetovni zgodovini.
Arheološka izkopavanja so razkrila, da so se po mongolski zasedbi drastično obnovile mestne utrdbe, mesto pa se ni opomoglo. Mongolska okupacija je za več kot stoletje zavrla razvoj Merva in drugih velikih središč. Mesto je prišlo pod oblast Ilkanata in postalo stalen plen Čagatajskega kanata. Med vladavino ilkanskih vazalov Kartidov, je v zgodnjem 14. stoletju Merv postal središče krščanske nadškofije Vzhodne cerkve. Po letu 1380 je pripadal Timur Lenkovemu cesarstvu.
Uzbeki in dokončno uničenje Merva Leta 1505 so Merv okupirali Uzbeki. Pet let kasneje jih je šah Ismail I., ustanovitelj perzijske Safavidske dinastije, izgnal iz mesta. V tem obdobju se je obnovil velik jez Soltanbent na reki Murghab in polja so se spet začela namakati. Merv je ostal v perzijskih rokah do leta 1785. Izjemi sta bili obdobji od leta 1524 do 1528 in 1588 do 1598, ko je bil pod uzbeško oblastjo. Leta 1785 je mesto zasedel buharski šah Murat in nekaj let kasneje, leta 1788 ali 1789, mesto zravnal z zemljo, porušil jezove in deželo spremenil v puščavo. Vse prebivalce mesta in bližnjih oaz, skupaj okrog 100.000 ljudi, je v več valovih preselil v oazo Buhara in dolino Zarafšan. Izgnanci, večinoma šiiti, so se kljub podobnemu jeziku uspešno upirali asimilaciji med sunitske prebivalce Buhare in se ohranili vse do danes. V Sovjetski zvezi so jih v popisu prebivalstva v 1980. letih uvrstili med Irance. Živijo v Samarkandu, Buhari in ob reki Zarafšan.
19. stoletje