thumb|500px|right|Skena v rimskem gledališču v Bosri v Siriji
Parod, paroda ali parodos () je v starogrškem gledališču označeval bočni vhod v orkestro ali skeno, pa tudi prvo pesem, ki jo je zbor pel, ko je prihajal na oder.
Stranski vhod v orkestro Parod je stranski vhod v orkestro (za igralce) oziroma prehod med gledalci in skeno, ki vodi v orkestro (za zbor). Dragiša Živković (ur.), Rečnik književnih termina, Nolit, Beograd, 1992, s.v. "Parodos". Parod je bil na vsaki strani orkestre, med orkestro in teatronom (gledališče). Parod moramo razlikovati od vhoda, ki je na prizorišče vodil iz skene (gledališke zgradbe). V helenističnem obdobju je bil parod okrašen z bogato rezbarjenimi lesenimi vrati. Včasih se za parod uporablja tudi izraz eisod.
Uvodna pesem grškega zbora V grški tragediji se je zborovska pesem delila na parod (uvodna pesem) in stasimon (stoječe pesmi). Parod je uvodna pesem zbora, ki se poje pri prihodu v orkestro. Aristotel v Poetiki pravi: "Od zborovskih delov paroda je prvi nagovor celega zbora."Aristotel, Poetika, 12 (1452b): "χορικοῦ δὲ πάροδος μὲν ἡ πρώτη λέξις ὅλη χοροῦ". V Ajshilovih tragedijah in v Sofoklejevem Ajantu zborovodja s frulo recitira anapeste, medtem ko zbor vstopa, a ko zbor pride do orkestre, vsi horeuti (člani zbora) pojejo melski del, ki ima značilnosti stasimona (stoječa pesem). V kasnejših tragedijah ni anapestičnega dela zborovodje, ampak zbor prihaja ob spremljavi frule. Ko pride na svoje mesto, poje parod. Miloš N. Đurić, Istorija helenske književnosti, Beograd, 1991, str. 264. V nekaterih kasnejših dramah dobi parod dramsko naravo, namesto da predstavlja samo ponavljanje prologa v lirski obliki, in ob sodelovanju igralcev uvede nove elemente v dramo, pogojuje in začenja delo.
V komediji je parod, prihod zbora, scena, v kateri zbor prihaja na prizorišče in se predstavi gledalcem. Na tem mestu zbor z vso močjo nasprotuje glavnemu junaku ali junakovim nasprotnikom. Parod se konča s kratko sceno, ki omogoča prehod na naslednji del – agon. Prema: M. C. Howatson (ed.), The Oxford Companion to Classical Literature, 1997, str. 148 sq. Parod ima v komediji lirski in dramski učinek, ker dramsko delo napreduje v parodu. V Aristofanovih Žabah na primer Dioniz s svojim slugo Ksantom in ob parodu potuje v Had in prečka reko Stiks. Miloš N. Đurić, Istorija helenske književnosti, Beograd, 1991, str. 343.
Sklici
Kategorija:Grško gledališče