Turkansko jezero, zgodovinsko znano tudi kot Rudolfovo jezero, je jezero v Vzhodni Afriki, ki leži na severu Kenije s skrajnim severnim delom v južni Etiopiji. Glavni pritok je reka Omo, ki priteče s severa, vanj se izlivata še reki Turkwel in Kerio. Kotlino na skrajnem severu vzhodnega kraka Vzhodnoafriškega tektonskega jarka zapirajo ognjeniški nanosi na južnem delu, zato nima odtoka (je endoreična) in voda izginja samo z izhlapevanjem. Območje je še vedno ognjeniško aktivno.
Je največje stalno puščavsko jezero na svetu in največje alkalno jezero na svetu. Po prostornini je četrto največje slano jezero na svetu za Kaspijskim jezerom, jezerom Isik Kul in Vanskim jezerom (mimo krčečega južnega Aralskega morja), med vsemi jezeri pa se uvršča na 24. mesto.
Turkansko jezero zdaj ogroža gradnja jezu Gilgel Gibe III v Etiopiji zaradi zajezitve reke Omo, ki oskrbuje večino vode v jezeru.
Čeprav je bilo jezero običajno – in se do neke mere še vedno – uporabljeno za pitno vodo, je zaradi njegove slanosti in zelo visoke ravni fluorida (veliko višje kot v fluorirani vodi) neprimerno, prav tako pa je bilo vir bolezni, ki se širijo z onesnaženo vodo. Vse bolj se skupnosti na obalah jezera zanašajo na podzemne izvire za pitno vodo. Enake lastnosti, zaradi katerih je neprimeren za pitje, omejujejo njegovo uporabo pri namakanju. Podnebje je vroče in zelo suho.
Kamnine okolice so pretežno vulkanske. Centralni otok je aktiven vulkan, ki oddaja hlape. Na vzhodni in južni obali jezera so izbokline in skalnate obale, na zahodu in severu, na nižji nadmorski višini pa so sipine, rtiči in ravnice.
Zaradi vlažnejšega podnebja v geološki preteklosti je bil nekoč vodostaj tudi do 100 metrov višji od sedanjega. Okoliško območje je velikega pomena zaradi številnih fosilnih ostankov zgodnjih ljudi in drugih človečnjakov, ki so uspevali tu, pa tudi drugih predstavnikov prazgodovinske favne. Narodni park Central Island in Narodni park South Island ležita v jezeru in sta zavarovana kot narodna parka. Oba sta znana po svojih nilskih krokodilih. Dodatno pa je Kenija razglasila še narodni park Sibiloi ob severovzhodni obali. Ta območja imajo ključen pomen kot postojanka za ptice selivke in habitat nilskih krokodilov, povodnih konjev ter drugih živali, zato so vpisana v seznam Unescove svetovne dediščine.
Ime Jezero sta 6. marca 1888 poimenovala Rudolfovo jezero (v čast prestolonaslednika Rudolfa Avstrijskega) grofa Sámuel Teleki de Szék in njegov poročnik Ludwig Ritter Von Höhnel, Madžar in Avstrijec.A summary of the European discovery as well as Teleki's map and some Turkana tribe legends are stated in a University of Trieste document online. Bila sta prva Evropejca, ki sta zabeležila obisk jezera po dolgem safariju po vzhodni Afriki. Toda obstoj jezera ter njegova oblika in lega so bili v Evropi dobro poznani že dolgo preden si je Teleki zamislil svoj obisk.[Wakefield, Thomas. "Routes of Native Caravans From the Coast to the Interior of Eastern Africa, Chiefly from Information Given by Said Bin Ahedi, a Native of a District Near Gazi, in Udigo, a Little North of Zanzibar." Journal of the Royal Geographical Society of London 40 (1870): 303-39 Domačini, ki živijo okoli jezera so ljudstva Turkana, Rendille, Gabbra, Daasanach, Hamar Koke, Karo, Nyagatom, Mursi, Surma in Molo.
J. W. Gregory je v The Geographical Journalu iz leta 1894 poročal, da se je imenovalo Basso Narok, kar v jeziku Samburu pomeni "Črno jezero". Podobno se bližnje etiopsko jezero Chew Bahir v Samburuju imenuje "Basso Naibor", kar pomeni "Belo jezero". Samburu so med prevladujočimi plemeni v regiji Turkanskega jezera, ko so prišli raziskovalci. Kakšna je bila izvorna oblika te fraze, kaj bi lahko pomenila in v katerem jeziku ni jasno. Jezero je svoje evropsko ime ohranilo v času kolonialnega obdobja britanske vzhodne Afrike.Po osamosvojitvi Kenije ga je predsednik Mzee Jomo Kenyatta leta 1975 preimenoval po tamkajšnjem prevladujočem plemenu Turkana.
V neznanem času je jezero dobilo nadomestno ime kot Jade Sea zaradi svoje turkizne barve, ki se je videla ob približevanju od daleč. Barva izvira iz alg, ki se dvigajo na površje v mirnem vremenu. To je verjetno tudi evropsko ime. Turkansko jezero imenujejo Anam Ka'alakol, kar pomeni "morje številnih rib". Iz imena Ka'alakol izhaja Kalokol, mesto na zahodni obali jezera, vzhodno od Lodwarja. Prejšnje avtohtono ime Turkana za jezero je bilo Anam a Cheper. Območje še vedno vidi malo obiskovalcev, saj je dva dni vožnje od Nairobija. Jezero je tudi namišljena meja Rendille in Borane in Oromo do dežele Turkana. Območje je predvsem v osnovi glineno in je bolj alkalno kot morska voda.
Biologija
Biomi Glavni biomi so samo jezero, ki je vodni biom in okoliška regija, ki je razvrščena kot puščava in suha makija. Puščava Chalbi je vzhodno od jezera. Sestavljena je iz slanih in alkalnih usedlin ter stabiliziranih peščenih sipin; nastala v stari strugi jezera Chalbi. V pleistocenu (1,8 milijona let do 10.000 let pred sedanjostjo) je to jezero izsušilo marsabitske vulkane. Od takrat se je posušila in oblikovala obsežna puščava Chalbi. Marsabit je 6300 km2 velik bazaltni ščitasti vulkan v Keniji, zgrajen predvsem v miocenu, vendar so se pred kratkim pojavili nekateri tokovi lave in eksplozivni izbruhi, ki tvorijo maar. Vsaj dva od maarjev gostita kratersko jezero. V vlažnih časih se pojavi suho travinje, na katerem rasetaa Aristida adcensionis in A. mutabilis. V sušnih časih trava izgine. Grmovnice vsebujejo pritlikave grmovnice, kot sta sočnica Duosperma eremophilum in metuljnica Indigofera spinosa. V bližini jezera so medenjakove palme ( Hyphaene thebaica).
Plankton V jezeru najdemo tako fitoplankton kot zooplankton. Prvega predstavljajo cianobakterije Microcystis aeruginosa, mikrofit pa Botryococcus braunii. Prisotni so tudi Anabaenopsis arnoldii, Planctonema lauterbornii, Oocystis gigas, Sphaerocystis schroeteri in nekatere druge. Zooplankton vključuje ceponožce, vodne bolhe in praživali.
Ribe V primerjavi z drugimi velikimi afriškimi jezeri ima Turkana relativno malo ribjih vrst. V jezeru živi okoli 50 vrst rib, od tega 12 endemitov: ciklide Haplochromis macconneli, H. rudolfianus, H. turkanae in ostrižnik Hemichromis, bodež Enteromius turkanae, som Chrysichthys turkana, ropar Brycinus ferox in B. minutus, Lates longispinis, piškur Lacustricola jeanneli in Micropanchax rudolfianus ter krapovec Neobola stellae.Freshwater Ecoregions of the World (2008). Lake Turkana. Accessed 2 May 2011 Neendemi vključujejo vrste, kot so nilska tilapija (Oreochromis niloticus), mango tilapija (Sarotherodon galilaeus), Polypteridae, slonovka Mormyrus kannume, afriška arovana (Heterotis niloticus), aba Gymnarchus, Distichodus niloticus, nilski ostriž (Lates niloticus) in številne druge.Fish Species in Lake Turkana V zgodnjem holocenu je bila gladina jezera višja in se je izlila v reko Nil, kar je omogočilo dostop ribam in krokodilom. Posledično so neendemične ribe v jezeru večinoma rečne vrste nilotskega izvora. Nekateri neendemi se ne razmnožujejo v jezeru, ampak se selijo navzgor po reki Omo in drugih vodah, da se razmnožujejo.
Ptice Regija Turkanskega jezera je dom na stotine vrst ptic, ki izvirajo iz Kenije.The Internet hosts a number of bird sites giving scientific names, data and photographs of birds found around the lake: The Sibiloi National Park site, the Kenya Birds site, the African Bird Image Database , the BirdLife International site, and many others. Vzhodnoafriški tektonski sistem jarkov služi tudi kot preletna pot za ptice selivke in prinese na stotine drugih. Ptice v bistvu podpirajo planktonske mase v jezeru, ki tudi hranijo ribe.
Nekatere ptice, ki so bolj pogoste pri Turkani, so mali pobrežnik (Calidris minuta), močvirski martinec (Tringa glareola) in mali martinec (Actitis hypoleucos). Afriški škarjekljun (Rhyncops flavirostris) gnezdi na bregovih osrednjega otoka. Nad jezerom sega beloprsi kormoran (Phalacrocorax lucidus), tako kot mnoge druge vodne ptice. Veliki plamenec (Phoenicopterus roseus) se prebija v njegovih plitvinah. Na vzhodu jezerskega območja najdemo Heuglinovo dropljo (Neotis heuglinii).
Plazilci Jezero je prej vsebovalo največjo populacijo nilskih krokodilov (Crocodylus niloticus) v Afriki: 14.000, kot je ocenjeno v študiji iz leta 1968 Alistaira Grahama.Alistair Graham, Eyelids of Morning
Jezero ima tudi veliko populacijo velikih vodnih želv, zlasti na območju osrednjega otoka. Turkanska blatna želva (Pelusios broadleyi) je endemična za jezero.
Sesalci Po suhih traviščih se razprostira šibka populacija pašnih sesalcev in plenilcev. To so predvsem Grevyjeva zebra (Equus grevyi), Burchellova zebra (Equus quagga burchellii), vzhodnoafriški oriks (Oryx beisa), Grantova gazela (Nanger granti), antilopa Damaliscus lunatus jimela in žirafa Giraffa camelopardalis reticulata. Lovita jih lev in gepard. Slonov in črnih nosorogov ni več videti, čeprav je Teleki poročal, da jih je videl (in streljal) veliko. Bližje prahu je skakač (Gerbillus pulvinatus).
Geologija Turkansko jezero je značilnost vzhodnoafriškega velikega tektonskega jarka.A good introduction is stated in the Regions of Kenya site. Tektonski jarek je šibko mesto v zemeljski skorji zaradi ločitve dveh tektonskih plošč, ki ju pogosto spremlja jarek ali korito, v katerem se lahko zbira jezerska voda. Razkol se je začel, ko se je Vzhodna Afrika, ki jo poganjajo tokovi v plašču For the mantle currents, or "plumes", see the abstract of Tertiary Mafic Lavas of Turkana ..., Journal of Petrology Volume 47, Number 6 Pp. 1221–1244., začela ločevati od preostale Afrike in se premikati proti severovzhodu. Trenutno je jarek na severu jezera širok 320 km, na jugu 170 km. Ta razpoka je ena od dveh in se imenuje Veliki ali Vzhodni jarek. Na zahodu je še en, Zahodni jarek.
Jezero je edinstvena značilnost vzhodnoafriške pokrajine. Poleg tega, da je trajno puščavsko morje, je edino morje, ki ohranja vode, ki izvirajo iz dveh ločenih porečij Nila. Povodje Turkanskega jezera črpa svoje vode predvsem iz Kenijskega in Etiopskega višavja.
Kamnine regije so bile z dvema analitičnima določitvama datirane na pred 522 in 510 milijoni let (Ma). Takrat še ni prišlo do razkola. Razkol je signaliziran z vulkansko aktivnostjo skozi oslabljeno skorjo. Najstarejša vulkanska aktivnost v regiji se je zgodila v hribih Nabwal severovzhodno od Turkane in je datirana na 34,8 mio let v poznem eocenu.See the abstract of Geochronology of the Nabwal Hills ..., Geological Magazine; January 2006; v. 143; no. 1; p. 25-39.
Vidne tektonske značilnosti regije so posledica obsežnih ekstruzij bazalta nad porečjem Turkana-Omo v oknu 4,18–3,99 ma.See Mineral chemistry of Turkana basalts and implications for basin development , Karla Knudson, Louise Miltich, Nick Swanson-Hysell. The article is highly technical. Look for the summaries. Ti se imenujejo bazalti skupine Gombe. Razdeljeni so na bazalte Mursi in bazalte Gombi.
Zadnja dva bazalta sta identificirana kot izdanka, ki tvorita skalnate gore in puščave okoli jezera. V delu kotline Omo, bazaltov Mursi, je formacija Mursi na zahodni strani Omo, Nkalabong na Omo in Usno in Shungura vzhodno od Omo. Verjetno najbolj znane formacije so Koobi Fora na vzhodni strani Turkane in Nachukui na zahodni.
Kratkotrajna nihanja gladine jezera v kombinaciji z občasnim izpuščanjem vulkanskega pepela po regiji so povzročila naključno plastenje talnega pokrova nad bazalnimi kamninami. Te horizonte je mogoče natančneje datirati s kemično analizo tufa.Refer to the abstract of Precise ... geochronology for the upper Koobi Fora Formation...., Journal of the Geological Society; January 2006; v. 163; no. 1; p. 205-220. Ker se domneva, da je bila ta regija evolucijsko gnezdo homininov, so datumi pomembni za ustvarjanje diahronega niza fosilov, tako hominoidnih kot nehominoidnih – torej tako opic (vključuje hominine) kot neopic. Veliko tisoč je bilo izkopanih.