Amurru je bilo amoritsko kraljestvo, ustanovljeno okoli leta 2000 pr. n. št.Al-Maqdissi, Michel (2010): Matériel pour l'Étude de la Ville en Syrie(Deuxième Partie): Urban Planning in Syria during the SUR (Second Urban Revolution) (Mid-third Millennium BC), al-Rāfidān (Journal of Western Asiatic Studies), Institulte for Cultural studies of Ancient Iraq, Kokushikan University. Special Issue. ISSN 0285-4406. Njegovo ozemlje je obsegalo sodobno zahodno in severozahodno Sirijo in severni Libanon.Izre'el, Sh. (1991: Amurru Akkadian: A Linguistic Study. With an Appendix on the History of Amurru by Itamar Singer, Atlanta, Georgia: Scholars Press. Singer, I. (1991): The "Land of Amurru" and the "Lands of Amurru" in the Šaušgamuwa Treaty, Iraq 53: 69–74. doi:10.2307/4200336.
Prvi dokumentirani amurrujski vladar je bil Abdi-Aširta. Med njegovim vladanjem je bil Amurru del Egipčanskega cesarstva. Njegov sin Aziru je navezal stike s hetitskim kraljem Šupiluliumo I. in nazadnje prestopil na hetitsko stran.
Amoritsko kraljestvo so okoli leta 1200 pr. n. št. uničila Ljudstva z morja.
Seznam znanih vladarjev Abdi-Aširta (okoli 1380 pr. n. št.Raphael Giveon: Amurru, LÄ I., str. 252.) Aziru (1340–1315 pr. n. št.) Ari-Teššup (1315–1313 pr. n. št.) Duppi-Teššup (1313–1280 pr. n. št.) Bentešina (1280–1275 pr. n. št., prvič) Šapili (1275–1260 pr. n. št.) Bentešina (1260–1230 pr. n. št., drugič) Šaušgamuva (1230–1210 pr. n. št.) Maḫḫaza (od okoli 1210 pr. n. št. ?)
Sklici
Viri Raphael Giveon: Amurru v Wolfgang Helck (urednik): Lexikon der Ägyptologie (LÄ), Band I, Harrassowitz, Wiesbaden 1975, ISBN 3-447-01670-1, str. 251–252. Honigmann, E. Forrer: Amurru v Erich Ebeling, Bruno Meissner (urednika): Reallexikon der Assyriologie, Band 1, Walter de Gruyter, Berlin/Leipzig 1932, str. 99–101. Yuan Zhihui: Amurru's Expansion and Egypt's Response in the Amarna Age, Journal of Ancient Civilizations 19 (2004), ISSN 1004-9371, str. 21–31.
Kategorija:Bivše azijske monarhije Kategorija:Zgodovina Libanona Kategorija:Zgodovina Sirije