Debelost je zdravstveno stanje, pri katerem se je presežek telesne maščobe nakopičil do tolikšne mere, da bi lahko imel negativen učinek na zdravje, ki vodi do zmanjšane pričakovane življenjske dobe in povečanih težav z zdravjem.WHO 2000 p.6 Ljudje se štejejo kot debeli, če njihov indeks telesne mase (ITM – razmerje med maso v kg in kvadratom telesne višine v m) presega 30 kg/m2.WHO 2000 p.9
Debelost povečuje verjetnost raznih bolezni, zlasti bolezni srca, sladkorne bolezni tipa 2, obstruktivne apneje med spanjem, nekaterih vrst raka in osteoartritisa. Debelost je najpogosteje posledica kombinacije prevelike količine užite hrane, pomanjkanja telesne dejavnosti in genetske dovzetnosti, čeprav obstajajo primeri, katerih vzrok so predvsem genetske in endokrine motnje, zdravila ali duševne motnje. Dokazi za teorijo, da nekateri debeli ljudje jedo sicer malo, vendar se redijo zaradi počasne presnove, so omejeni; v povprečju potrebujejo debeli ljudje več energije kot suhi, saj jo potrebujejo za ohranjevanje zvišane telesne mase.
Dieta in telesna aktivnost sta stebra pri zdravljenju debelosti. Kakovost prehrane je mogoče izboljšati tako, da se zmanjša uživanje energijsko bogatih živil, kot so živila z visoko vsebnostjo maščob in sladkorjev, in da se poveča uživanje vlaknin v prehrani. Debeli ljudje lahko jemljejo zdravila proti debelosti, ki v kombinaciji z ustreznejšo prehrano zmanjšajo apetit in absorpcijo maščob. Če prehrana, telesna dejavnost in zdravila ne učinkujejo, lahko balon v želodcu pomaga pri izgubi teže, lahko se opravi bariatrična kirurgija, s katero se zmanjša prostornina želodca in/ali dolžina črevesja, tako da je prizadeta oseba hitreje sita in tako zmanjša možnost, da telo iz hrane absorbira hranilne snovi.NICE 2006 p.10–11
Debelost je vodilni preprečljivi vzrok smrti po vsem svetu, njena razširjenost pri odraslih in otrocih se povečuje (zadnji podatki za Slovenijo iz leta 2013 sicer kažejo na stabilizacijo odstotka, zlasti pri otrocih). Za zdravstvene organe je eden najresnejših javnozdravstvenih problemov 21. stoletja. Debelost je dandanes v veliki meri stigmatizirana (predvsem v zahodnem svetu), čeprav je nekdaj predstavljala, v nekaterih delih sveta pa še vedno predstavlja, simbol bogastva in plodnosti. Leta 2013 je Ameriško zdravstveno združenje debelost razvrstilo med bolezni.
Razvrstitev Debelost je zdravstveno stanje, pri katerem je presežek telesne maščobe dosegel mero, ki lahko škodljivo vpliva na zdravje. Opredeljena je z indeksom telesne mase (ITM) in se dodatno ocenjuje na osnovi porazdelitve maščobe glede na razmerje pas-boki ter na osnovi dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja.NHLBI p.xiv ITM je tesno povezan tako z odstotkom kot tudi s skupno količino telesne maščobe.
thumb|left|alt=prednji in stranski pogled »skrajno debelega« moškega trupa. Videti je gube na koži in ginekomastijo|»skrajno debel« moški z ITM 47 kg/m2: teža 146 kg, višina 177 cm Pri otrocih je zdrava telesna masa odvisna od starosti in spola. Debelosti pri otrocih in mladostnikih se ne določa v absolutnem smislu, temveč glede na zgodovinsko normalno skupino, tako da se jo jemlje kot ITM nad 95. percentilom. Referenčni podatki, na katerih temeljijo ti percentili, izvirajo iz obdobja od 1963 do 1994, tako da povečevanje teže v zadnjem času na referenčno vrednost ne vpliva.
ITM Razvrstitev < 18.5 teža pod normalo18,5–24,9 normalna teža25,0–29,9 zvišana teža30,0–34,9 debelost razred I35,0–39,9 debelost razred II≥ 40,0 debelost razred III
ITM je opredeljena kot masa osebe, deljeno s kvadratom njene višine, v enotah kilogramov na kvadratni meter:
Najpogosteje se uporabljajo definicije, ki jih je leta 1997 določila in leta 2000 objavila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), za katere veljajo vrednosti v preglednici na desni strani.
Nekatere ustanove so definicije SZO delno prilagodile po svoje. Kirurška literatura deli »razred III« debelosti v dodatne kategorije, za katere pa so vrednosti še vedno sporne. ITM ≥ 35 ali 40: huda debelost ITM ≥ 35 s problemi z zdravjem zaradi debelosti ali pa ITM ≥ 40–44,9: morbidna debelost ITM ≥ 45 ali 50: skrajna debelost
Glede na to, da prebivalstvo Azije razvija negativne posledice za zdravje pri nižjem ITM kot pri belcih, so nekateri narodi debelost opredelili na novo; na Japonskem pomeni debelost, če je ITM nad 25. Kitajska pa kot debelost uporablja ITM nad 28.
Učinki na zdravje Prekomerno telesno maso povezujejo z različnimi boleznimi, predvsem z boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo tipa 2, obstruktivno apnejo med spanjem, nekaterimi vrstami raka, osteoartritisom in astmo. Posledično je bilo ugotovljeno, da debelost skrajšuje življenjsko dobo.
Smrtnost
Debelost je eden od vodilnih preprečljivih vzrokov smrti po vsem svetu. Obsežne ameriške in evropske študije so pokazale, da je tveganje umrljivosti najnižje pri ITM 20–25 kg/m2 pri nekadilcih in pri 24–27 kg/m2 pri ljudeh, ki trenutno kadijo, tveganje pa se povečuje s spremembami v obe smeri. ITM nad 32 kg/m2 so povezali pri ženskah s podvojeno umrljivostjo med 16-letnim obdobjem. Za ZDA ocenjujejo, da je debelost vzrok za 111.909 do 365.000 smrti na leto, medtem ko v Evropi odvečni teži pripisujejo 1 milijon (7,7 %) smrti. V povprečju debelost zmanjšuje pričakovano življenjsko dobo za šest do sedem let, ITM med 30 in 35 kg/m2 zmanjšuje pričakovano življenjsko dobo za dve do štiri leta, huda debelost (ITM>40 kg/m2), pa pričakovano življenjsko dobo zmanjšuje za deset let.
Obolevnost Debelost povečuje tveganje za številne telesne in duševne težave. Ta soobolenja se najbolj pogosto kažejo kot presnovni sindrom, (kombinacija sladkorne bolezni tipa 2, visokega krvnega tlaka, visokega krvnega holesterola in visoke ravni trigliceridov).
Zaplete debelost povzroča neposredno ali pa posredno preko mehanizmov s skupnim vzrokom, kot je na primer slaba prehrana ali življenjski slog brez gibanja. Moč povezave med debelostjo in konkretnimi problemi je različna. Med najmočnejšimi je povezava s sladkorno boleznijo tipa 2. Odvečna telesna maščoba je vzrok za 64 % primerov sladkorne bolezni pri moških in 77 % primerov pri ženskah.Seidell 2005 p.9
Zdravstvene posledice delimo v dve veliki skupini: na posledice, ki je pripisujejo učinkom povečane maščobne mase (osteoartritis, obstruktivna apneja v spanju, socialna stigmatizacija), in na posledice zaradi povečanega števila maščobnih celic (sladkorna bolezen, rak, bolezni srca in ožilja, nealkoholne maščobne bolezni jeter). Porast telesne maščobe spreminja odziv organizma na inzulin, kar lahko privede do odpornosti proti inzulinu. Nabiranje maščobe vodi tudi do vnetnega in protrombotičnega stanja.
Zdravstveno področje Stanje Zdravstveno področje Stanje Kardiologija ishemična bolezen srca: angina pektoris in miokardni infarkt srčno popuščanje visok krvni tlak nenormalne ravni holesterola globoka venska tromboza in pljučna embolijadermatologija strije acanthosis nigricans limfedem celulitis hirzutizem intertrigoEndokrinologija in reproduktivna medicina sladkorna bolezen sindrom policističnih jajčnikov menstrualne motnje neplodnost zapleti med nosečnostjo porodne okvare mrtvorojenost bolezni prebavil gastroezofagealni refluks zamaščenje jeter holelitiaza (žolčni kamni) Nevrologija možganska kap meralgia paresthetica migrena sindrom karpalnega kanala demenca idiopatska intrakranialna hipertenzija multipla sklerozaonkologija rak dojke, rak jajčnikov rak požiralnika, rak debelega črevesa jetrni rak, rak trebušne slinavke rak žolčnika, rak želodca rak endometrija, rak materničnega vratu rak prostate, rak ledvic ne-Hodgkinov limfom, multipli mielom Psihiatrija depresija pri ženskah družbena stigmatizacija pulmologija obstruktivna apneja v spanju hiperventilacijski sindrom pri debelosti astma povečanje zapletov med splošno anestezijo Revmatologija in ortopedija protin slaba mobilnost osteoartritis bolečina v križu urologija in nefrologija erektilna disfunkcija inkontinenca kronična ledvična odpoved hipogonadizem zakopan penis
Paradoks preživetja Čeprav so negativne zdravstvene posledice debelosti v splošni populaciji dobro podprte z dostopnimi dokazi, zdravstveni rezultati v nekaterih podskupinah kažejo, da se stanje s povečanim ITM izboljša (fenomen, znan kot »paradoks preživetja zaradi debelosti«). Paradoks so prvič opisali leta 1999 pri pretežkih in debelih pacientih na hemodializi in so ga kasneje ugotovili tudi pri osebah z odpovedjo srca in periferno arterijsko okluzivno boleznijo (PAOB).
Bolniki z odpovedjo srca z ITM med 30,0 in 34,9 so imeli nižjo smrtnost kot osebe z normalno telesno težo. To se pripisuje dejstvu, da ljudje, ko se jim stanje slabša, pogosto izgubljajo težo. Podobne rezultate so dobili tudi pri drugih vrstah bolezni srca. Ljudje z debelostjo razreda I in obolelim srcem nimajo več dodatnih težav s srcem kot ljudje z normalno težo in obolelim srcem. Pri ljudeh z višjimi nivoji debelosti pa se tveganje za nadaljnje kardiovaskularne pripetljaje poveča. Tudi pri premostitvenih operacijah na srcu debelih in prekomerno težkih bolnikov ni opaziti povečane umrljivosti. Ena od raziskav je ugotovila, da je razlog za ugodnejše preživetje mogoče bolj agresivno zdravljenje, ki so ga debeli ljudi deležni ob bolezni srca. Druga raziskava je ugotovila, da od debelosti ni koristi, če se pri bolnikih z obolenjem perifernih arterij upošteva kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).
Vzroki Na osebni ravni posameznika obstaja mnenje, da je mogoče večino primerov debelosti pojasniti kot posledico pretiranega vnosa energije s hrano, ki se mu pridružuje pomanjkanje telesne dejavnosti. Omejeno število primerov ima vzroke v genetiki, zdravstvenem ozadju, ali duševni motnji. Drugače kot v teh izjemnih primerih se za porast debelosti v družbi čuti, da je vzrok zanjo v lahko dostopni in okusni prehrani, povečani odvisnosti od avtomobilov in mehanizirani proizvodnji.
Pregledni članek iz leta 2006 je zbral deset drugih možnih vzrokov za aktualno povečevanje števila debelih: premalo spanja, endokrine motnje (okoljska onesnažila, ki vplivajo na presnovo lipidov), zmanjšana variabilnost temperature okolja, zmanjšanje razširjenosti kajenja, saj kajenje zavira apetit, večja uporaba zdravil, ki lahko zvišajo telesno maso (npr. atipični antipsihotiki), sorazmeren porast številčnosti etničnih in starostnih skupin, za pripadnike katerih je značilna višja telesna masa, nosečnost v kasnejši starosti (ki lahko povzroči nagnjenost k debelosti pri otrocih), epigenetski dejavniki tveganja, ki se dedujejo, naravni izbor za višji ITM, križanje ljudi z enakimi potezami, kar povečuje koncentracijo faktorjev tveganja za debelost (večja varianca mase v populacija povečuje število debelih ljudi).
Čeprav obstajajo tehtni dokazi o vplivu teh mehanizmov na večjo razširjenost debelosti, dokazi še vedno niso zadostni, avtorji pa menijo, da so verjetno manj vplivni od mehanizmov, obravnavanih v prejšnjem odstavku.
Prehrana
thumb|alt=graf, ki kaže na postopno povečanje svetovne porabe energije s hrano na osebo na dan, med 1961 in 2002|Povprečna poraba energije na prebivalca po svetu 1961-2002.
Količina energije v hrani na posamezno osebo se med regijami in državami močno razlikuje. Je tudi bistveno drugačna od tiste v preteklosti. Od leta 1970 do konca 1990 se je povprečje kalorij na osebo na dan (količina kupljene hrane) razen v vzhodni Evropi povečala v vseh delih sveta. Združene države Amerike so bile na prvem mestu s 3654 kalorijami na prebivalca v letu 1996. Ta številka se je v letu 2003 še povečala, in sicer na 3754. Konec devetdesetih so Evropejci zaužili 3394, prebivalci območij v razvoju v Aziji 2648 in ljudje v podsaharski Afriki 2176 kalorij na osebo na dan. Za skupno porabo kalorij je bilo ugotovljeno, da je povezana z debelostjo.