Sahure

Sahure (helenizirano ) je bil drugi faraon iz Pete egipčanske dnastije, ki je vladal dvanajst let v zgodnjem 25. stoletju pr. n. št. Velja za enega od najpomembnejših vladarjev Starega egipčanskega kraljestva. Med njegovim vladanjem je Peta dinastija dosegla svoj politični in kulturni višek.Brinkmann 2010: Book abstract. Sahure je bil verjetno sin svojega predhodnika Userkafa in kraljice Neferhetepes II. Nasledil ga je sin Neferirkare Kakai.

Med njegovim vladanjem je Egipt navezal pomembne trgovske stike z obalnimi mesti v Levantu. V sedanji Libanon je poslal več trgovakih odprav, da bi ga preskrbele s cedrovino, ljudmi (verjetno sužnji) in drugim eksotičnim blagom. Poslal je tudi prvo dokazano egipčansko odpravo v Punt, ki se je v Egipt vrnila z velikimi količinami mire, malahita in elektruma. Sakure je njihovo vrnitev ovekovečil z reliefom v svojem pogrebnem templju. Na njem je upodobljen kot skrbnik drevesa mire na vrtu svoje palače, imenovane Sahurejev sijaj sega do neba. Relief je edini v egipčanski umetnosti, ki prikazuje faraona med vrtnarjenjem. Sahure je poslal več odprav tudi v rudnike turkiza in bakra na Sinaj in morda ukazal vojni pohod proti libijskim poglavarjem v Zahodno puščavo, od koder so v Egipt prignali živino.

Svojo piramido je zgradil v Abusirju in opustil kraljevski nekropoli v Sakari in Gizi, kjer so piramide gradili njegovi predhodniki. K tej odločitvi ga je morda spodbudila prisotnost Userkafovega sončevega templja, prvega takšnega v Peti dinastiji. Sahurejeva piramida je mnogo manjša od piramid njegovih predhodnikov iz Četrte dinastije, okrasje njegovega pogrebnega templja pa je mnogo bolj dodelano. Pešpot in pogrebni tempelj v njegovem piramidnem kompleksu je nekoč krasilo več kot 10.000 km2 prefinjenih reliefov, po katerih je slovel že v starem veku. Arhitekti Sahurejevega piramidnega kompleksa so uvedli stebre s Kapiteli v obliki palminih listov, ki so kmalu postali zaščitni znak staroegipčanske arhitekture. Sahure je znan tudi po sončevem templju Rajevo polje, ki še ni bil lociran. Stal je verjetno v Abusirju.

Družina Starši left|350px|thumb|Westcarjev papirus, datiran v Sedemnajsto dinastijo, je bil prvič napisan verjetno že v Dvanajsti dinastiji in pripoveduje mit o izvoru Pete dinastije

Izkopavanja v Sahurejevem piramidnem kompleksu v Abusirju pod vodstvom Miroslava Vernerja in Tarek El-Awadyja v 2000. letih, so dala vpogled v vladarske družine v zgodnji Peti dinastiji. Reliefi na pešpoti, ki povezuje dolinski tempelj s piramidnim kompleksom, razkrivajo, da je bila Sahurejeva mati kraljica Neferhetepes II.El Awady 2006a, str. 192–198. Neferhetepes je bila žena faraona Userkafa, kar dokazujeta njen naziv »kraljeva mati« in položaj njene piramide tik ob Userkafovi piramidi.Labrousse & Lauer 2000.Baud 1999b, str. 494. Iz tega sledi, da je bil Sahurejev oče najverjetneja faraon Userkaf. Trditev dodatno potrjuje odkritje Sahurejeve kartuše v njegovem pogrebnem templju v Sakari, ki kaže, da je on dokončal gradnjo, ki jo je najverjetneje začel njegov oče.

Omenjena odkritja so v nasprotju s starejšimi teorijami, da je bil Sahure sin kraljice Kentkaus I.,Clayton 1994, str. 46. ki naj bi bila žena zadnjega faraona iz predhodne Četrte dinastije Šepseskafa, in brat ali Userkafa ali Neferirkareja.Baud 1999b, str. 547—548 in 550. Po Vernerjevih in El-Awadyjevih odkritjih v Abusirju je ta teorija zastarela.

Otroci thumb|250px|Sahure ob njegovih sinovih Nečerirenreju, Hakareju in Neferirkare Kakaiu, relief iz Sahurejevega pogrebnega templjaBorchardt 1910, str. 32-34.

Sahureja je nasledil Neferirkare Kakai, prestolnim (vladarskim) imenom, različnim od rojstnega imena.}} za karerega je do leta 2005 veljalo, da je bil njegov brat.Verner 2002, str. 268. Tega leta sta Miroslav Verner in Tarek El-AwadyEl Awady 2006a, str. 208–213. odkrila relief, ki je prvotno krasil pešpot do Sahurejeve piramide, na katerem je upodobljen Sahure, sedeč pred svojima sinovoma Reneferjem in Nečerirenrejem.Baud 1999b, str. 509—510. Ob Raneferjevem imenu je napis »Neferirkare Kakai, kralj Gornjega in Spodnjega Egipta«, ki kaže, da je bil Ranefer Sahurejev sin, ki je po očetovi smrti vladal kot Neferirkare Kakai. Ker sta se Ranefer in Nečerirenre naslavljala s »kraljev najstarejši sin«, Verner in El-Awady špekulirata, da bi lahko bila dvojčka, Ranefer pa starejši od njiju. Oba egiptologa domnevata, da si je Nečerirenre kasneje priastil prestol in zelo malo časa vladal pod imenom Šepseskare. Njuna domneva ostaja samo domneva.El Awady 2006a, str. 213–214. Na istem reliefu je upodobljena tudi kraljica Meretnebti,El Awady 2006a, str. 198–203. ki je bila zelo verjetno Sahurejeva žena in Raneferjeva in Nečerirenrejeva mati. Na reliefu v Sahurejevem posmrtnem templju so še trije njegov sinovi – Kakare,Baud 1999b, str. 535. HoremsafBaud 1999b, str. 521. in Nebankre.Baud 1999b, str. 487. Identiteta njihove matere ni znana.

Nečerirenre je imel več verskih naslovov, primernih njegovim visokim položajem na dvoru, ki kažejo, da je bil morda očetov vezir.Mac Farlane 1991, str. 80. Michel Baud poudarja, da so bili v tistem času princi verjetno vsaj delno, če že ne povsem izvzeti z vezirskih položajev, zato je slednja domneva sporna.Baud 1999a, str. 297.

Vladanje Kronologija thumb|right|350px| Relief iz Sahurejevaga pogrebnega templja, na katerem je upodobljeno egipčansko ladjevje, ki se vrača iz Sirije

Relativna kronologija Sahurejevega vladanja je dobro določena z zgodovinskimi viri in izvirnimi artefakti, ki kažejo, da je nasledil Userkafa in prestol predal Neferirkare Kakaiu.von Beckerath 1999, str. 56–57, kralj št. 2. Torinski seznam kraljev, napisan v zgodnjem ramzeškem obdobju obdobju Devetnajste dinastije (1292–1189 pr. n. št.), mu pripisuje 12 let, 5 mesecev in 12 dni vladanja. Kamen iz Palerma, napisan skoraj sočasno s Peto dinastijo, omenja samo drugo, tretje, peto, šesto in zadnje leto njegovega vladanja in celo datum njegove smrti: 28. šemuja II., ki ustreza koncu devetega meseca.Wilkinson 2000, str. 259.Breasted 1906, str. 70. Dokument omenja šest ali sedem štetij živine, kar bi pomenilo najmanj dvanajst polnih let vladanja, ker se je v Starem kraljestvu živina štela vsako drugo leto.Verner 2001, str. 391. Če je predpostavka točna,Wilkinson 2000, str. 168. je Sahure umrl v 13. letu svojega vladanja. Vladal naj bi 13 let, 5 mesesev in 12 dni, kar je samo eno leto več kot omenja Torinski seznam kraljev. Približno trinajst let vladanja mu pripisuje tudi Manetonova Egiptiaka (Zgodovina Egipta), napisana v 3. stoletju pr. n. št.Waddell 1971, str. 51.

Sahure je omenjen v še dveh zgodovinskih zapisih: v 3. vnosu Karnaškega seznama kraljev, sestavljenem med vladanjem Tutmoza III. (1479–1425 pr. n. št.). in 26. vnosu Sakarskega seznama kraljev iz obdobja Ramzesa II. (1279–1213 pr. n. št.).Baker 2008, str. 343–345. Noben omenjen vir ne navaja dolžine njegovega vladanja.

Absolutno datiranje Sahurejeve vladavine ni zanesljivo. Večina znanstvenikov ga umešča v prvo polovico 25. stoletja pr. n. št. Bil je prvi faraon, ki je imel prestolno ime (prenomen), različno od rojstnega imena (nomen).

Zunanje zadeve Trgovanje in davki thumb|levo|200px|Sahurejev relief v Vadiju Maghara

Zgodovinski zapisi in ohranjeni artefakti kažejo, da so bili stiki s tujimi deželami med Sahurejevim vladanjem številni, večinoma gospodarski in ne vojaški. Reliefi iz njegovega piramidnega kompleksa kažejo, da je imel ladjevje 100 komolcev (50 m) dolgih ladij. Za nekatere je dokazano, da so se iz Libanona vrnile s tovorom dragocene cedrovine. Druge ladje so bile natovorjene z azijatskimi odraslimi ljudmi in otroki, ki so bili morda sužnji. Clayton 1994, str. 60–63. Hayes 1978, str. 66–67. Edinstven relief prikazuje več sirskih rjavih medvedov, domnevno po morju pripeljanih z levantinske obale. Medvedi so povezani z dvanajstimi rdeče pobarvanimi enoročnimi vrči iz Sirije, ki so bi verjetno del plačila davka.Sowada 2009, str. 160 in sl. 39.Smith 1971, str. 233.

Trgovske stike Sahureja in Biblosom dokazuje alabastrna skleda s Sahurejevim imenom, odkrita med izkopavanji Baalat Gebalinega templja v Biblosu.Baker 2008, str. 343–345. Trgovanje Pete dinastije s širšim Levantom dokazujejo tudi številne kamnite posode s kartušami faraonov te dinastije, odkrite v Libanonu. In ne nazadnje so med nezakonitimi izkopavanji v Turčiji odkrili tanko ploščico iz zlate zlitine s Sahurejevo kartušo, ki je bila verjetno vdelana v lesen prestol. Ploščica je del tako imenovanega Doraškega zaklada, Clayton 1994, str. 60–63.Smith 1965, str. 110. katerega obstoj je v veliki meri vprašljiv.Mazur 2005.

Sahure je v zadnjem letu vladanja poslal prvo dokumentiranoSowada 2009, str. 198. odpravo v legendarno deželo Punt.Hawass 2003, str. 260–263. Odprava naj bi se v Egipt vrnila z 80.000 merniki mire, malahita in elektruma. Sahureja se zato pogosto šteje za ustanovitelja egipčanskega trgovskega ladjevja, ki se je pod kasnejšimi faraoni, predvsem Keopsom, odpravljalo tudi na bolj odprto morje. Za Keopsa je znano, da je dal zgraditi najstarejše znano pristanišče Vadi El Garf na Rdečem morju.Tallet 2012. Reliefi iz Sahurejevega piramidnega kompleksa so »prvi nespodbitni prikazi egipčanskim ladij, ki plujejo po morju« (Shelley Wachsmann).Wachsmann 1998, str. 12.

V zadnjem letu svoje vladavine je Sahure v tujino poslal še eno veliko odpravo, tokrat v rudnike bakra in turkiza v Vadi MagharaGardiner, Peet & Černý 1955, str. 15.Strudwick 2005, str. 135. in Vadi Harit na Sinaju. Rudniki so bili aktivni že najmanj od začetka Tretje dinastije.Mumford 1999, str. 875–876. Ta odprava se je v Egipt vrnila z več kot 6.000 enotami bakra in na Sinaju izklesala dva reliefa. Eden od njiju prikazuje Sahureja med tradicionalnim udrihanjem po Azijatih in hvaljenjem »velikega boga, ki udriha po Azijatih vseh dežel«.Breasted 1906, str. 108–110.

Vojni pohodi thumb|right|150px|Sahurejev srebrn valjast pečatnik, Walters Art MuseumWalters Art Museum website

Sahurejeva vojaška kariera je znana predvsem z reliefov v njegovem pogrebnem kompleksu. Zgrajena je bila predvsem iz pohodov proti Libijcem v Zahodni puščavi, na katerih je porazil lokalne poglavarje in odpeljal njihovo živino. Nekaj pohodov omenja Kamen iz Palerma, ki omenja tudi pohode na Sinaj in eksotično deželo Punt. Popolnoma enaka reliefa sta se sto let kasneje pojavila v pogrebnem templju faraona Pepija II. (2284–2184 pr. n. št.) in templju faraona Taharke (690–664 pr. n. št.) v Kawi kakšnih 1800 let po Sahurejevi smrti. Na vseh reliefih so omenjena imena istih poglavarjev, zato je povsem mogoče, da so tudi Sahurejevi reliefi kopije starejših.Baines 2011, str. 65–66.Kuiper 2010, str. 48.

Dejavnosti v Egiptu Večina Sahurejevih dejavnosti v Egiptu, opisanih na Kamnu iz Palerma, ima versko vsebino. V petem letu vladanja je samo na tem kamnu omenjena gradnja božanske barke, morda v Heliopolisu. Na njem so zapisane natančne količine kruha in piva, ki so jih vsak dan v vladarjevem imenu darovali Raju, Hator, Nekbet in Vadžet in posesti, ki jih je daroval različnim templjem.

Sahure je tudi reorganiziral kult svoje matere Neferhetepes II. Njen pogrebni kompleks v Sakari je zgradil faraon Userkaf.Baud 1999a, str. 336. Kompleksu je dodal portik s štirimi stebri, tako da vhod ni bil več obrnjen proti Userkafovi piramidi.Labrousse 1997, str. 265.