1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo. Dogodki Evropa 25. december - Masaker v gradu Abergavenny: kambronormanski plemič William de Braose, 3. grof Bramber na spravnem srečanju iztrebi valižanske plemiče bivše britonske kraljevine Gwent. Angleški kralj Henrik II. ga disciplinira s prisilno upokojitvijo. Peta italijanska odprava 1174-76: rimsko-nemški cesar Friderik I. Barbarossa nadaljuje z obleganjem Alessandrije na zahodu Padske nižine, vendar mesto vzdrži vse napade. Prva zmaga za Lombardsko ligo.↓ 16. april → Neuspešna pogajanja med cesarjem Barbarosso in predstavniki Lombardske lige v Montebellu. Barbarossa ponovno zaprosi (zahteva?) pomoč od saškega vojvodo Henrika Leva, ki pa mu jo tudi tokrat odreče. 1176 ↔ Angleški kralj Henrik II. prizna Roryju O'Connorju, ki je začel probleme s kraljevino Leinster, naziv irskega nadkralja, od njega pa zahteva zagotavljanje reda v njegovem imenu. Bizantinski cesar Manuel I. Komnen obnovi Benetkam trgovske privilegije. Almohadski kalif Abu Jakub Jusuf poskusi zavzeti Lizbono, a se Portugalci ubranijo napada. Prva omemba bogomilov v Bosni.
Azija Bližnji vzhod thumb|right|270px|Alep, pogled na citadelo z vznožja. januar - Egiptovski vladar Saladin nadaljuje z obleganjem Alepa, ki ga branita emir Damaska As-Salih in njegov regent Gumuštugin. Saladin zahteva regentstvo zase in s tem oblast tako v Siriji kot v Egiptu. marec - Saladin zavzame Homs. Zavzetje vznemiri zdaj najmočnejšega soseda, mosulskega emirja Saifa ad-Dina II.↓ → Po propagandni vojni, ki gre v škodo Saladina, preneha z obleganjem Alepa in se umakne v bližnjo Hamo, kamor mu sledijo združene sile Alepa in Mosula. ↓ 13. april - Bitka pri Hami: Saladinova izkušena vojska premaga mnogo številčnejšo združeno vojsko Alepa in Mosula. Nominalni sirski emir As-Salih prizna Saladina za regenta. S poroko z Nur ad-Dinovo vdovo odpravi Saladin še zadnje vezi oblasti nesojenega emirja. Ko mu naziv sultana Egipta in Sirije podeli abasidski kalif Al-Mustadi, postane tudi v pravno nespornem smislu vladar obeh dežel in hkrati Jemna. 11. maj - Asasini vdro v Saladinov tabor, vendar je nihov poskus atantata tik pred zdajci odkrit in so pobiti do zadnjega. 1176 ↔ 15. maj - Z Nur ad-Dinovo smrtjo izgubi pomembnega zaščitnika tudi pomuslimanjeni vladar Armenske Kiklije Mleh. Odstavi ga njegov (krščanski) nečak Rupen III. Križarji, ki jih vodi jeruzalemski regent Rajmond III. Tripolitanski, se utrdijo ob strateško pomembnem Homškem koridorju, ki odpira razmeroma hitro prehodno pot iz Sirije v Sredozemlje. Od tam načrtujejo plenitve po Siriji. Jeruzalemski državnik Vilijem iz Tira nastopi nadškofovsko službo v Tiru.
Daljni vzhod Umrlega vietnamskega kralja Ly Anh Tonga nasledi njegov 3. letni sin Ly Cao Tong, regentstvo prevzame dvornik To Hien Thanh. Japonski amida budist Honen ustanovi ločino Jodo Šu. Južna Azija Perzijski guridski sultan Muhammad Ghūrī vdre v severno Indijo (Pandžab) in zavzame mestna kraljestva Multan, Uč Šarifa ter Herat.
Rojstva Albert I., saksonski vojvoda († 1260) Aleksander iz Villedieuja, francoski pesnik, matematik († 1240) Filip I., markiz Namurja († 1212) Friderik I., avstrijski vojvoda († 1198) Ingeborg Danska, princesa, francoska kraljica († 1236) Jolanda Flandrijska, latinska cesarica, regentinja († 1219) Margareta Ogrska, princesa, bizantinska cesarica († 1223) Mihael Škot, škotski matematik, astrolog, alkimist († 1232) Oton IV., rimsko-nemški cesar († 1218) Ramon de Penyafort, katalonski dominikanec, pravnik, svetnik († 1275) Robert Grosseteste, angleški učenjak, filozof, škof Lincolna († 1253) Roger III., sicilski sokralj († 1193) As-Zahir, abasidski kalif († 1226)
Smrti 15. maj - Mleh Armenski, vladar Armenske Kiklije (* 1120) 13. november - Henrik Francoski, nadškof Reimsa, sin Ludvika VI. (* 1121)
Neznan datum Cadell ap Gruffydd, valižanski kralj Deheubartha Ly Anh Rong, vietnamski kralj (* 1136)
Glej tudi
*