Kerala je indijska zvezna država v Južni Indiji na Malabarski obali. Oblikovana je bila 1. novembra 1956 z indijskim zveznim zakonom o reorganizaciji, ki je v to državo združil območja z malajalščino kot govornim jezikom prebivalstva. Razprostira se na območju 38.863km in meji na zvezno državo Karnataka na severu in severovzhodu ter na zvezno državo Tamil Nadu na vzhodu in jugu.
S 33,3 milijona prebivalcev po popisu leta 2011 je Kerala na trinajstem mestu med indijskimi državami po številu prebivalstva. Država je razdeljena na 14 upravnih okrajev z glavnim mestom Thiruvananthapuram. Malajalaščina je prevladujoč jezik in tudi uraden občevalni jezik v tej zvezni državi.
Izvor imena Toponim Kerala nima jasnega etimološkega pomena. Ena od razlag govori, da ime izhaja iz besede Kera ('kokosova palma' v malajalščini) in alam ('dežela'); torej »dežela kokosovih palm«, kar kot termin uporabljajo tudi domačini, ker je tu v izobilju kokosovih palm. Ime Kerala je prvič zabeleženo kot Keralaputra v 3. stoletju pr. n. št. v virih Maurijskega cesarstva kralja Ašoke (274–237 pr. n. št.), v enem od ukazov tega kralja."Kerala." Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online. Encyclopædia Britannica Inc., 2011. Web. 26 December 2011. Zapis se nanaša na lokalnega vladarja ki ga imenuje Keralaputra (v sanskrtu kot 'sin Kerale'); ali 'sin iz Čere'. Tej razlagi nasprotna je razlaga, da beseda Kera pomeni 'kokosovo palmo'. Beseda Cheral se nanaša tudi na najstarejšo poznano kraljevsko družino iz Kerale in izhaja iz prastare tamilsko-malajalamske besede za 'jezero'.
Najzgodnejše besedilo v sanskrtu, ki omenja Keralo, je Aitareja Aranjaka iz Rigvede. Kerala je omenjena tudi v dveh hindujskih epih Ramajani in v Mahabharati. Grško-rimska trgovska geografska karta Periplus Eritrejskega morja omenja Keralaputro kot Celobotra.
Zgodovina Prazgodovina
Precejšen del Kerale, vključno z zahodnimi obalnimi nižinami in ravninami srednjega sveta, je bil morda v starih časih pod morjem. Morski fosili so bili najdeni na območju blizu Čanganaserija, kar podpira hipotezo. Predzgodovinske arheološke najdbe vključujejo dolmene iz neolitika na območju Marajur v okrožju Iduki, ki leži na vzhodnem višavju, ki so ga naredili Zahodni Gati. Lokalno so znani kot munijara, ki izhaja iz muni (puščavnik ali modrec) in ara (dolmen). Petroglifi v jamah Edakal v Vajanadu segajo v neolitik okoli leta 6000 pred našim štetjem. Arheološke študije so odkrile mezolitska, neolitska in megalitska najdišča v Kerali. Študije kažejo na razvoj starodavne družbe Kerale in njene kulture, ki se je začela od paleolitika do mezolitika, neolitika in megalitika. Tuji kulturni stiki so pomagali tej kulturni tvorbi; zgodovinarji nakazujejo možno povezavo s Indsko civilizacijo v pozni bronasti in zgodnji železni dobi.
Antično obdobje Kerala je bila pomemben izvoznik začimb že 3000 pr. n. št., saj jo omenjajo že viri iz Sumerije v katerih jo imenujejo kot 'Vrt začimb' in kot 'Začimbni vrt Indije'.Striving for sustainability, environmental stress and democratic initiatives in Kerala , p. 79; , Srikumar Chattopadhyay, Richard W. Franke; Year: 2006. Začimbe v Kerali so privabljale antične Babilonce, Asirce in Egipčane na Malabarsko obalo v 3. in 2. tisočletju pr. n. št.. V tem obdobju so vzpostavili trgovino s Keralo Feničani. Grški zgodovinar Herodot (5. stoletje pr. n. št.) je zapisal, da so v njegovem času monopol nad industrijo začimb cimeta imeli Egipčani in Feničani.
Dežela Keralaputra je bila eno od štirih neodvisnih kraljevin na jugu Indije v času kralja Ašoke, druga so se imenovala Imperij Čola, Imperij Pandja, in Satijaputra. Zgodovinarji menijo, da je Keralaputra alternativno ime za dinastijo Čera, prvo dominantno dinastijo v Kerali in je imel glavno mesto Karur. Ta ozemlja so si nekoč delila skupen jezik in kulturo na območju, znanem kot Tamilakam. Regiji okrog Coimbatoreja so vladali Čeri v obdobju Sangam med 1. in 4. stoletjem n. št. in je služila kot vzhodni vhod v vrzel Palakad, glavno trgovsko pot med Malabarsko obalo in Tamil Nadujem. Skupaj s kraljestvom Ay na jugu in kraljestvom Ezhimala na severu so Čeri oblikovali vladajoča kraljestva Kerale v zgodnjih letih našega štetja. thumb|Zemljevid Svilne ceste. Trgovina z začimbami se je v glavnem odvijala po vodnih poteh (modro)|left
V Sangamski literaturi je zapisano, da je kralj Čerov Uthijan Čeralathan vladal večini sodobne Kerale iz svoje prestolnice v Kutanadu, ter nadzoroval pristanišče Muziris, vendar je bil njegov južni konec v kraljestvu Pandja, ki je imelo trgovsko pristanišče, ki je v starodavnih zahodnih virih včasih opredeljeno kot Nelcinda (ali Neacindi) v Quilonu. Tindis je bil takoj za Muzirisom glavno trgovsko središče med Čerasi in Rimskim cesarstvom. Manj znani kraljevini Aj in Mušik sta ležali južno oziroma severno od Čere. Regiji Severni Malabar, ki leži severno od pristanišča v Tindisu, je v obdobju Sangama vladalo kraljestvo Ezhimala. Pristanišče v Tindisu, ki je bilo na severni strani Muzirisa, kot je omenjeno v grško-rimskih spisih, je bilo nekje okoli Kozhikode. Njegova natančna lokacija je predmet spora.
V zadnjih stoletjih pr. n. št. je postala obala zaradi svojih začimb zelo pomembna za Grke in Rimljane še posebej zaradi malabarskega črnega popra. Čeri so imeli trgovske povezave s Kitajsko, Zahodno Azijo, Egiptom, Grčijo in Rimskim cesarstvom.Ciklopedija Indije in Vzhodne ter Južne Azije. Ed. by Edward Balfour (1871), Second Edition. Volume 2. p. 584. V trgovskih krogih je bilo območje poznano kot Male ali Malabar. Muziris, Berkaraj in Nelcinda so bila glavna pristanišča v tistem času. Vrednost trgovanja Rimljanov na letni ravni s to regijo je ocenjeno na 50 mio sestercev;Po Pliniju Starejšem, je bilo blago iz Indije prodano v imperiju po 100 kratni nabavni ceni. Glej takrat sodobna Sangam literatura, opisuje rimske ladje, ki so prihajale v Muziris v Keralo, natovorjene z zlatom za zamenjavo za poper. Eden o zgodnjih zahodnih trgovcev, ki je koristil monsunske vetrove za dosego Kerale je bil Eudoks iz Kizika okoli leta 118 ali 166 pr. n. št. pod zaščito Ptolemaja VIII. Dobrotnika, kralja Helenistične Ptolemajske dinastije v Egiptu. Rimske ustanove v pristaniških mestih v regiji, kot npr. Avgustov tempelj in vojašnice za rimske vojake, so omenjene v Tabula Peutingeriana; edini ohranjeni karti rimskega cursus publicus.
Trgovci iz Zahodne Azije in Južne Evrope so v Kerali ustanavljali obalne postojanke. Judovske povezave s Keralo poznamo od leta 573 pr. n. št.Izraelci (Judje) v Indiji: Zgodba treh skupnosti by Orpa Slapak. The Israel Museum, Jerusalem. 2003. p. 27. . Tudi Arabci so imeli trgovske povezave s Keralo, ki so znane še pred 4. stoletjem pr. n. št., saj je Herodot (484–413 pr. n. št.) zapisal, da je blago, ki so ga prinesli Arabci, in je bilo iz Kerale, prodano Hebrejcem (Judom) v Eden. Judje so se poročali z lokalnimi prebivalci (Dravidskimi Čeri), kar je imelo za posledico oblikovanje t.i. Mapila skupnosti. V 4. stoletju je nekaj kristjanov migriralo iz Perzije in se pridružilo zgodnjim sirski krščanski skupnosti, ki izvira iz evangeličanske dejavnosti apostola sv. Tomaža v 1. stoletju.Enciklopedija krščanstva, 5 zvezek by Erwin Fahlbusch. Wm. B. Eerdmans Publishing – 2008. p. 285. . Mapila je bil častni naziv podeljen spoštovanim obiskovalcem iz tujine; Judje, sirsko (aramejski) kristjani in muslimanskim imigrantom, kar je kasneje ostalo kot naziv za te skupnosti. V Kerali so bile zgrajene zgodnje krščanske cerkve sv. Tomaža, prva mošeja v Indiji Petkova mošeja Čera pa leta 629 pr. n. št.., in najstarejša sinagoga v Indiji, sinagoga Paradesi leta 1568.
Zgodovinarji menijo, da je prvi val migracije Brahminov v kraljevstvo Čera prišel okoli 3. Stoletja pr. n. št. skupaj z misijonarji džainizma in budizma. Vrhunec arijanizacije kraljevstva Kera pride šele v 8. stoletju.
Velika večina prebivalstva je uporabljala domačo dravidsko versko prakso, majhen del pa je sledil džainizmu, budizmu in hinduizmu. Te tri filozofije so prišle v kraljevino Čera iz Severne Indije. Populacija Judov in kristjanov je prav tako živela na tem območju.Manimekalai, by Merchant Prince Shattan, Gatha 27
Zgodnji srednji vek Drugo kraljestvo Čera (okoli 800–1102), znano tudi kot dinastija Kulasekhara iz Mahodajapuram (današnji Kodungalur), je ustanovil Kulasekhara Varman, je vladalo ozemlju, ki je obsegalo celotno današnjo Keralo in manjši del sodobnega Tamil Naduja. V zgodnjem delu obdobja Kulasekara so južni regiji od Nagercoila do Thiruvale vladali Aji, ki so izgubili oblast v 10. stoletju, zaradi česar je regija postala del imperija Kulasekara. Pod vladavino Kulasekhare je Kerala doživela razvojno obdobje umetnosti, literature, trgovine in gibanja Bhakti hinduizma. Keralitska identiteta, ki se razlikuje od tamilske, se je v tem obdobju okoli 7. stoletja jezikovno ločila. Izvor malajalamskega koledarja sega v leto 825 n. št.. Za lokalno upravo je bilo kraljestvo razdeljeno na province pod vladavino Naduvazhijev, pri čemer je vsaka provinca obsegala več Desamov pod nadzorom poglavarjev, imenovanih Desavazhijev. Festival Mamankam, ki je bil največji domorodni festival, je potekal v Tirunavaji blizu Kutippurama, na bregu reke Bharathapuzha. Athavanad, sedež Azhvančerija Thamprakala, ki je veljal tudi za vrhovnega verskega poglavarja brahmanov Nambudiri iz Kerale, je prav tako v bližini Tirunavaje.
Sulaiman al-Tadžir, perzijski trgovec, ki je obiskal Keralo med vladavino Sthanu Ravi Varma (9. stoletje n. št.), piše, da je v tem času med Keralo in Kitajsko potekala obsežna trgovina v pristanišču Kolam. Številna tuja poročila omenjajo prisotnost precejšnjega števila muslimanskega prebivalstva v obalnih mestih. Arabski pisci, kot so Al-Masudi iz Bagdada (896–956 n. št.), Mohamed al-Idrisi (1100–1165 n. št.), Abulfeda (1273–1331 n. št.) in Al-Dimaški (1256–1327 n. št.), omenjajo muslimanske skupnosti v Kerala. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da se Mapilas lahko šteje za prvo domačo, naseljeno muslimansko skupnost v Južni Aziji. Najzgodnejša znana omemba muslimanov v Kerali je na sirskih bakrenih ploščah Quilon.
Zavore, ki jih je povzročil niz vojn Čera-Čola v 11. stoletju, so povzročile upad zunanje trgovine v pristaniščih Kerale. Poleg tega so portugalski vpadi v 15. stoletju povzročili, da sta iz dežele izginili dve veliki religiji, budizem in džainizem. Znano je, da so bili Menoni v regiji Malabar v Kerali prvotno močni verniki džainizma. Družbeni sistem je postal razbit z delitvami na kastne meje. Nazadnje je bila dinastija Kulasekhara leta 1102 podjarmljena s skupnim napadom poznejših Pandi in poznejših Čolov. Vendar pa je v 14. stoletju Ravi Varma Kulašekhara (1299–1314) iz južnega Venadskega kraljestva uspel vzpostaviti kratkotrajno prevlado nad južno Indijo.
Vzpon Kozhikode