Tefilin

300px|thumb|Tefilin

Tefilin (hebrejsko תפילין [tfiˈlin]) ali (napačno) filakterije, so garnitura majhnih usnjenih škatlic s pergamentnimi zvitki, na katerih so citati iz Tore. Nosijo jih odrasli verni Judje (v številnih skupnostih samo moški) pri jutranjih molitvah konec tedna.

Tefilin je množinska oblika samostalnika tefila. Izraz se lahko uporablja tudi v edninski obliki.Sol Steinmetz (2005): Dictionary of Jewish usage: a guide to the use of Jewish terms, Rowman & Littlefield Publishers, Inc., ISBN 978-0-7425-4387-4, str. 165. Ročni tefilin (šel jad) se priveže na nadlaket z jermenom, ki so ovije okoli podlakti, dlani in prstov. Naglavni tefilin (šel roš) se priveže na glavo tik nad čelo. Zapovedi iz Tore naj bi služile kot znamenje in spomin na to, da je bog odpeljal otroke Izraela iz Egipta.

Pisna besedila, povezana s tefilinom, so nejasna. Eno od njih (Devteronomij 11:18) na primer pravi:

Vtisnite si te moje besede v srce in v dušo, privežite si jih za znamenje na roko in naj vam bodo za čelni nakit med očmi,

vendar ne pove, kaj je treba privezati na roko, »čelni nakit med očmi« (totafot) pa sploh ni jasen. V Talmudu, avtoritativnem ustnem izročilu rabinskega judovstva, sta predmeta, ki se privezujeta na roko in čelo, in njuna oblika točno določena.PHYLACTERIES ("tefillin") , Jewish Encyclopedia (1906).

Biblijski viri thumb|"Totafot" med tvojimi očmi: aškenaski čelni tefilin, Jeruzalem, Izrael

Obveznost nošenja tefilina je v ustni Tori omenjena na štirih mestih, dvakrat v Eksodusu: Naj ti bo za znamenje na tvoji roki in za spomin med tvojimi očmi, zato da bo Gospodova postava v tvojih ustih! Kajti z močno roko te je GOSPOD izpeljal iz Egipta. — Eksodus 13:9 In naj ti bo za znamenje na tvoji roki in za čelni nakit med tvojimi očmi, da nas je Gospod z močno roko izpeljal iz Egipta. — Eksodus 13:16

in dvakrat v Devteronomiju:

Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za čelni nakit med očmi! — Devteronomij 6:8 Vtisnite si te moje besede v srce in v dušo, privežite si jih za znamenje na roko in naj vam bodo za čelni nakit med očmi. — Devteronomij 11:18

Etimologija Izvor hebrejskega izraza tefilin je nezanesljiv.Soj Steinmetz (avgust 2005): Dictionary of Jewish usage: a guide to the use of Jewish terms, Rowman & Littlefield, ISBN 978-0-7425-4387-4, str. 165. Pridobljeno 30. junija 2011. V Bibliji izraza tefilin ni. Namesto njega se uporablja izraz ṭoṭafot. V Septuaginti izrazu totafot ustreza izraz ἀσαλευτόν [asaleftón], kar pomeni nekaj nepremakljivega. Talmud v Sanhedrinu 4b razlaga, da je totafot sestavljenka iz dveh tujk: tot pomeni dva v jeziku kaspi, fot pa pomeni dva v jeziku afriki. Totafot torej pomeni dva in dva, kar ustreza štirim predelkom čelnega tefilina.Eksodus 13:16,U'letotafot bein ei'neicha.

Menahem Ben Saruk razlaga, da beseda izhaja iz hebrejskih besed Ve'hateif in Tatifoo, ki obe pomenita govor: ko nekdo zagleda tefilin, ga spodbudi k spominjanju in govorjenju o izhodu Izraelcev iz Egipta.Rashi o Exodusu 13:16, U'letotafot bein ei'neicha. Prvi besedili, ki omenjata tefilin sta Targumim in Pešita. Kasneje se je izraz uporabljal tudi v drugih talmudskih besedilih, čeprav je bil izraz tetofah še v rabi in je pomenil načelek.

Izraz tefilin bi lahko izhajal iz aramejskega izraza palal, ki pomeni prositi ali moliti. Beseda je tesno povezana s hebrejskim tefillah – molilec.

Jakob Ben Asher (14. stoletje) je domneval, da izraz tefilin izvira iz hebrejskega pelilah – pravica, pričanje, ker tefilin deluje kot znamenje in dokaz božje prisotnosti med judovskim ljudstvom.Dovid Meisels, Avraham Yaakov Finkel (30. april 2004): Bar mitzvah and tefillin secrets: the mysteries revealed, str. 133, ISBN 978-1-931681-56-8. Pridobljeno 30. junija 2011.

Izraz filakterije izhaja iz starogrškega φυλακτήριον [phylacterion], ki pomeni obramba, v kasnejši grščini pa amuleti ali čari.The Cambridge Bible for Schools and Colleges. Izraz se je prvič uporabil v grški Novi zavezi (Matej 23:5) in se kasneje razširil na vse evropske jezike. Izbira grškega ekvivalenta filakterije za hebrejski tefilin kaže, da je bil sprva nekakšen amulet. Drug grški izraz za amulet je periapta ali periammata, ki v dobesednjem prevodu pomenita »stvari, ki se privežejo okoli«, analogno s hebrejskim izrazom qame‘a, ki izhaja iz korena קמע, ki pomeni povezati.Crow, John L. (2009), Braak, J., ur.: Miracle or Magic? The Problematic Status of Christian Amulets, Discussion to Experience: Religious Studies at the University of Amsterdam. Amsterdam. str. 97–112.

Namen Tefilin naj bi služil kot opomin na božje posredovanje v času izhoda Judov iz Egipta.Abraham P. Bloch (1980): The Biblical and historical background of Jewish customs and ceremonies, KTAV Publishing House, Inc., str. 78–80, ISBN 978-0-87068-658-0. Pridobljeno 1. junija 2011. Mojzes Majmonid podrobno razlaga svetost tefilina in pravi: »Dokler je tefilin na glavi in rokah človeka, je skromen in bogaboječ in ga ne bo pretentala vljudnost ali prazno govorjenje in ne bo imel zlobnih misli, ampak bo vse svoje misli posvetil resnici in pravičnosti.«Tefillin, Mezuzah, ve'Sefer Torah , poglavji 5-6. Sefer ha-Hinuh (14. stoletje) meni, da pomaga obvladovati človekove posvetne želje in spodbuja duhovni razvoj.Stephen Bailey (15. junij 2000): Kashrut, tefillin, tzitzit: studies in the purpose and meaning of symbolic mitzvot inspired by the commentaries of Rabbi Samson Raphael Hirsch, Jason Aronson, str. 31. ISBN 978-0-7657-6106-4. Pridobljeno 30. junija 2011. Joseph Karo (16. stoletje) razlaga, da je tefilin, ki je privezan na roki, blizu srca, tisti na čelu pa blizu možganov. Oba skupaj kažeta, da sta ta pomembna človekova organa voljna služiti bogu.Mosheh Ḥanina Naiman (junij 1995): Tefillin: an illustrated guide to their makeup and use, Feldheim Publishers, str. 118, ISBN 978-0-87306-711-9. Pridobljeno 30. junija 2011.

Mnogo vernikov želi skladno s Hiddur Mitzvah imeti zelo kakovostne tefiline in lepe vrečke za njhovo shranjevanje. Judovska saga razlaga: »Ali je mogoče, da človeštvo pripomore k slavi svojega Stvarnika? Kaj to resnično pomeni: slavil ga bom na način, kako opravljam mitzvot. Pred njim bom pripravil čudovit lulav, čudovito sukko, lepe roke (cicit) in lepe filakterije (tefilin).« Holiday Art Beautiful ritual objects enhance holiday celebration. myjewishlearning.com.Gary Greene: Shabbat Truma Rosh Hodesh , MARATHON Jewish Community Center. Pridobljeno 23. julija 2014.Rav David Silverberg: PARASHAT BESHALACH , The Israel Koschitzky Virtual Beit Midrash.

Mnogo učenjaki meni, da ima tefilin tudi apotropejsko funkcijo. Jehudah B. Cohn na primer trdi, da bi bilo treba tefilin razumeti kot izumljen običaj, s katerim so z izvirnim judovskim (amuletom) poskusili preprečiti popularnost grških amuletov.Yehuda B. Cohn (2008): Tangled Up in Text: Tefillin and the Ancient World, Providence: Brown Judaic Studies, str. 88–99, 148. Joshua Trachtenberg je že pred njim zapisal, da je vsak okras, ki se nosi na telesu, ne glede na njegovo deklarirano funkcijo, prvotno služil kot amulet.Joshua Trachtenberg (1939): Jewish Magic and Superstition: A Study in Folk Religion, New York: Behrman's Jewish Book House, str. 132.

Bolj ali manj eksplicitne apotropejske lastnosti tefilina omenjajo že zgodnji rabinski viri. Versko besedilo Bamidbar Rabbah, ki razlaga vsebino Četrte Mojzesove knjige (Numeri), v verzu 12: 3 omenja, da je »tefilin sposoben človeka obraniti pred tisoč demoni, ki se pojavljajo na levi strani«. Rabina Johonan in Nahman sta tefilin nosila za obrambo pred demoni iz svoje okolice,BT Berakhot 23a-b. Elišo Krilatega, ki je skromno izpolnjeval vse božje zapovedi, pa je tefilin čudežno rešil pred rimskim preganjanjen.BT Shabbat 49a.Wojciech Kosior (2015): The Name of Yahveh is Called Upon You. Deuteronomy 28:10 and the Apotropaic Qualities of Tefillin in the Early Rabbinic Literature, Studia Religiologica 48 (2). doi: 10.4467/20844077SR.15.011.3557. Nekateri verjamejo, da tefilin tudi podaljšuje življenje,Namigi v BT Menahot 36b, 44a-b in BT Shabbat 13a-b. in se zato pogosto uvršča med predmete, ki se po svoji naravi štejejo za amulete.M Kelim 23:1, M Eruvin 10:1 in BT Eruvin 96b-97a.Aviad A. Stollman (2006): Mahadurah u-Perush 'al Derekh ha-Mehqar le-Pereq "Ha-Motze' Tefillin" mitokh ha-Talmud ha-Bavli ('Eruvin, Pereq 'Eshiri), PhD thesis, Hebrew (PDF), Ramat Gan, str. 51–54.

Izdelava in vsebina thumb||Srednjeveški valjasti tefilin, odkrit v Kairski genizi, zbirki približno 300.000 judovskih spisov in njihovih fragmentov v Ben Ezrovi sinagogi s starem Kairu; v nasprotju z njim so bili vsi tefilini, odkriti med Zvitki z Mrtvega morja, pravokotni ali kvadratni thumb|Zvitek iz nadlaktnega tefilina

Postopek izdelave in škatlice in pergamentnega zvitka je predpisan z več sto podrobnimi pravili.Zeʾev Grinṿald (1. julij 2001): Shaarei halachah: a summary of laws for Jewish living, Feldheim Publishers, str. 39. ISBN 978-1-58330-434-1. Pridobljeno 1. julija 2011. V zgodnjem talmudskem obdobju je imel tefilin obliko valja ali kocke, kasneje pa se je valjasta oblika opustila.Norman Kiell (1967): The psychodynamics of American Jewish life: an anthology, Twayne Publishers, str. 334. Pridobljeno 4. julija 2011. Sodobni tefilini so izdelani iz enega samega kosa ustrojene ali neustrojene živalske kožeShimon D. Eider (september 1985): Student Edition of Halachos of Tefillin, Feldheim Publishers, str. 11. ISBN 978-1-58330-050-3. Pridobljeno 30. junija 2011. v različnih kakovostih. Najbolj osnovni, imenovali pešutim (enostaven), so izdelani iz več kosov pergamenta. Bolj kakovostna tefilina, imenovana dakkot (tanek), ki je izdelan z raztezanjem, in bolj trajen gassot (debel) sta iz usnja.Eider (september 1985), str. 21–22. Črni jermeni za privezovanje so usnjeni. Na obeh straneh čelnega tefilina je vtisnjena hebrejska črka (ש‬), ki ima na nosilčevi levi strani štiri krake namesto treh. Vozel jermena čelnega tefilina ima obliko črke dalet (ד‬) ali dvojne dalet. Slednji se imenuje tudi kvadratni vozel. Vozel nadlaktnega tefilina ima obliko črke jud (י‬). Črke kot celota se berejo šaddai (י‬ד‬ש‬), ki je eno od imen boga.

Pergamentni zvitki Na pergamentnih zvitkih v usnjeni škatlici tefilina so napisani omenjeni štirje verzi iz Eskodusa in Devteronomija. V nadlaktnem tefilinu je velik predelek z vsemi štirimi verzi, napisanimi na enem samem kosu pergamenta. Na čelnem tefilinu je vsak verz napisan na svojem kosu pergamenta. Zvitki so štirih ločenih predelkih.BT Menachot 34b. Vzrok za razliko je ta, da so verzi v nadlaktnem tefilinu pisani v ednini (sign), trije od štirih verzov v čelnem tefilinu pa v množini (totafot).

Besedilo je napisano s posebnim črnilom (klaf) v hebrejski pisavi ašuri in treh glavnih slogih črk: Beis Yosef, ki so ga uporabljali predvsem Aškenazi, arizal, ki so ga uporabljali Hasidimi, in veliš, ki so ga uporabljali Sefardi.Eider (september 1985), str. -14. Besedilo vsebuje 3.188 črk. Pisar (sofer) za pisanje potrebuje 10-15 ur časa.Louis Jacobs (november 1984): The book of Jewish belief, Behrman House, Inc., str. 128. ISBN 978-0-87441-379-3. Pridobljeno 1. julija 2011.

Med razlagalci Talmuda so še vedno tehtne razprave o tem, kateri zvitek spada v kateri predelek čelnega tefilina. V srednjem veku sta bila glavna razpravljavca Raši in njegov vnuk Rabbeinu Tam. Raši je zagovarjal mnenje, da morajo biti razvrščeni v zaporedju, v katerem se pojavljajo v Tori: Kade Li, Ve-haja Ki Jeviehha, Šema in Ve-haja Im Šemoa, medtem ko je Rabbeinu Tam položaja zadnjih dveh zvitkov zamenjal. V tefilinih, odkritih v Kumranu in njegovi okolici, so zvitki razvrščeni po obeh zaporedjih. Enako je tudi v sodobnih tefilinih.Tzvi Rabinowicz (1996): The encyclopedia of Hasidism, Jason Aronson, str. 482. ISBN 978-1-56821-123-7. Pridobljeno 1. julija 2011.

Obveznosti in spol