Paraneoplastični sindrom je sindrom (niz znakov in simptomov), ki je posledica prisotnosti raka v telesu, vendar ne nastane zaradi lokalne prisotnosti rakavih celic. Povzročijo ga humoralni dejavniki (kot so hormoni ali citokini), ki jih izločajo tumorske celice ali imunski odziv na tumor.
Paraneoplastični sindrom je tipičen pri bolnikih srednjih let in starejših, napogosteje pa se pojavi pri raku pljuč, dojk, jajčnikov ali limfnega sistema (limfom). Včasih se simptomi paraneoplastičnega sindroma pokažejo pred diagnozo maligne bolezni, ki je predstavljena kot ena od možnosti pri iskanju vzroka bolezni. V tem primeru tumorske celice izražajo tkivno omejene antigene (npr. nevronske proteine), ki sprožijo imunski odziv, ki je lahko delno ali redko popolnoma učinkovit pri zatiranju tumorske rasti in simptomov. Bolniki začnejo kazati znake, ko ta imunski odziv prekine imunsko toleranco in začne napadati normalno tkivo, ki izraža ta (nevronski) protein.
Okrajšava PNS se včasih uporablja za paraneoplastični sindrom, pogosteje pa za periferni živčni sistem.
Znaki in simptomi Simptomi paraneoplastičnega sindroma se kažejo na štiri različne načine: endokrine, nevrološke, mukokutane in hematološke. Najpogostejši je zvišana telesna temperatura (zaradi sproščanja endogenih pirogenov, ki so pogosto povezani z limfokini ali tkivnimi pirogeni). Pogosto pa celotna slika vključuje več simptomov, ki lahko simulirajo bolj pogosta benigna stanja.
Endokrini Zaradi endokrine disfunkcije se lahko pojavijo Cushingov sindrom, sindrom neprimernega izločanja antidiuretičnega hormona, hiperkalciemija, hipoglikemija, karcinoidni sindrom in hiperaldosteronizem.
Nevrološki Zaradi nevrološke disfunkcije se lahko pojavijo Lambert Eatonov miastenični sindrom, paraneoplastična cerebelarna degeneracija, encefalomielitis, limbični encefalitis, encefalitis možganskega debla, opsoklonus mioklonus ataksija, encefalitis na anti-NMDA receptorjih in polimiozitis.
Mukokutani Zaradi mukokutane disfunkcije se lahko pojavijo akantozis nigricans, dermatomiozitis, Leser-Trelatov znak, nekrolitični migrirajoči eritem, Sweetov sindrom, Floridna kožna papilomatoza, pioderma gangrenosum in pridobljena splošna hipertrihoza. Kožni problemi v sklopu paraneoplastičnega sindroma se kažejo v obliki srbenja (hipereozinofilija), oslabljenega imunskega sistema (latentni varicella-zoster virus v senzoričnih ganglijih), tumorjev trebušne slinavke (ki povzročijo maščobno nekrozo podkožnih tkiv, izločanje prostaglandinov in kožno melanozo (ne more se izločiti z urinom, pride do sivega do črno-modrega obarvanja kože)).
Hematološki Zaradi hematološke disfunkcije se lahko pojavijo granulocitoza, policitemija, Trousseaujev znak, nebakterijski trombotični endokarditis in anemija. V sklopu paraneoplastičnega sindroma pride do povečanja eritropoetina (EPO), ki se lahko pojavi kot odziv na hipoksijo ali ektopično produkcijo oziroma spremenjeno razgradnjo EPO. Eritrocitoza je pogosta v jetrih, ledvicah, nadledvičnih žlezah, pljučih, priželjcu in osrednjem živčevju (kot tudi pri ginekoloških tumorjih in miosarkomih).
Drugo Zaradi fiziološke disfunkcije se lahko poleg zgoraj naštetih nepravilnosti pojavijo še membranski glomerulonefritis, osteomalacija, povzročena s tumorjem, Staufferov sindrom, neoplastična zvišana telesna temperatura in večorganska avtoimunost, povezana s timomom. Lahko so revmatološke (hipertrofična osteoartropatija), ledvične (sekundarna ledvična amiloidoza in sedimentacija imunskih kompleksov v nefronih) in gastrointestinalne (produkcija molekul, ki vplivajo na prebavo in sekretorno aktivnost prebavnega trakta).
Mehanizem Mehanizem paraneoplastičnega sindroma se od primera do primera razlikuje, vendar pa se nepravilnosti pojavijo, ko nastane tumor. Paraneoplastični sindrom se pogosto pojavi skupaj z rakom kot posledica aktivacije imunskega sistema. V tem primeru lahko telo proizvede protitelesa proti tumorju, na katerega se neposredno vežejo in ga uničujejo. Motnje lahko nastanejo tudi pri navzkrižni reakciji protiteles z normalnimi tkivi in njihovem uničevanju.
Diagnoza Diagnostično testiranje pri morebitnem paraneoplastičnem sindromu je odvisno od simptomov in raka, na katerega se sumi.
Diagnoza je lahko težavna pri bolnikih, pri katerih paraneoplastičnih protiteles ni mogoče odkriti. V odsotnosti teh protiteles so lahko v pomoč pri postavitvi diagnoze magnetna resonanca, PET, ledvična punkcija in elektrofiziologija.
Tipi +Simptomi in znaki paraneoplastičnega sindroma z vzrokiVrsta sindromaSindromVrste raka, ki so lahko vzrokVzročni mehanizemEndokriniCushingov sindromDrobnocelični pljučni rak Rak trebušne slinavke
Živčni tumorji
TimomEktopični ACTH in ACTH-ju podobna snovSindrom neustreznega izločanja antidiuretičnega hormonaDrobnocelični pljučni rak Malignomi v centralnem živčnem sistemuAntidiuretični hormonHiperkalcemijaPljučni rak (tipično skvamozne celice) Rak dojke
Rak ledvic in sečnega mehurja
Multipli mielom (lahko neodvisno od osteolitičnih lezij)
Odrasla T-celična levkemija/limfom
Rak jajčnika
Skvamoznocelični rak (npr. pljuča, glava, vrat, požiralnik)PTHrP (s paratiroidnim hormonom povezan protein) - TGF-α, TNF, IL-1HipoglikemijaFibrosarkom Drugi mezenhimalni sarkomi
Inzulinom
Hepatocelularni rakInzulin ali inzulinu podobna snov ali velika molekula IGF-IIKarcinoidni sindromBronhialni adenom (karcinoidni tip) Rak trebušne slinavke
Rak želodcaSerotonin, bradikininHiperaldosteronizemAdrenalni adenom/Connov sindrom Nehodgkinov limfom
Rak jajčnika
Pljučne težaveAldosteronNevrološkiLambert-Eatonov miastenični sindromDrobnocelični pljučni rakImunološkoParaneoplastična cerebelarna degeneracijaPljučni rak Rak jajčnika
Rak dojke
Hodgkinov limfomEncefalomielitisVnetje možganov in hrbtenjačeLimbični encefalitisDrobnocelični rak pljučEncefalitis možganskega deblaPljučni rak Rak testisaAntinevronska protitelesa (anti-Hu, anti-Ri in anti-Ma2). Nekatere oblike se lahko obvlada z imunoterapijo.Opsoklonus mioklonus ataksijaRak dojke Rak jajčnika
Drobnocelični rak pljuč
Nevroblastom (pri otrocih)Avtoimunska reakcija proti proteinu, ki veže RNA, Nova-1Encefalitis anti-NMDA receptorjevTeratomAvtoimunska reakcija na NMDA-receptorske podenotePoliomiozitisNehodgkinov limfom Pljučni rak
Rak mehurjaMukokutaniAkantozis nigricansRak želodca Pljučni rak
Rak materniceImunološko Izločanje epidermalnega rastnega faktorjaDermatomiozitisBronhogeni rak Rak dojke
Rak jajčnika
Rak trebušne slinavke
Rak želodca
Rak debelega črevesa in danke
NeHodgkinov limfomImunološkoLeser-Trelatov znakNekrolitični migrirajoči eritemGlukagunomSweetov sindromFloridna kožna papilomatozaPioderma gangrenosumPridobljena splošna hipertrihozaHematološkiGranulocitozaG-CSFPolicitemijaRak ledvic Cerebelarni hemangiom
Hepatocelularni rakEritropoetinTrosseaujev znakRak trebušne slinavke Bronhogeni rakMucini, ki aktivirajo strjevanje, drugi
Viri
Kategorija:Okvare in pomanjkljivosti imunskega sistema