Unas ali Uenis (helenizirano Oenas ali Onnos (Maneton)) je bil deveti in zadnji faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva. Vladal je 15 do 30 let sredi 24. stoletja pr. n. št. Na prestolu je nasledil Džedkare Isesija, ki bi lahko bil njegov oče.
O Unasovih dejavnostih je malo znanega, ker je bil Egipt v tistem času v gospodarskem zatonu. Vzdrževal je trgovske stike z levantinsko obalo in Nubijo in izvedel nekaj vojaških operacij v južnem Kanaanu. Bohotenje državne administracije in upadanje faraonove moči se je nadaljevalo tudi med njegovo vladavino in pripomoglo k propadu Starega kraljestva kakšnih dvesto let kasneje.
Unasova piramida v Sakari je najmanjša piramida faraonov Starega kraljestva. Spremljajoči pokopališki kompleks z gornjim templjem je z dolinskim templjem povezovala 750 m dolga tlakovana pot, potratno okrašena s pobarvanimi reliefi, ki so po kakovosti in različnosti prekašali običajno vladarsko ikonografijo. Razen tega je bil Unas prvi faraon, ki je imel piramidno besedilo, vklesano in pobarvano na stenah sob svoje piramide. Piramidna besedila so prevzeli tudi njegovi nasledniki do prvega vmesnega obdobja (okoli 2160–okoli 2050 pr. n. št.). V Unasovem piramidnem besedilu se faraon istoveti z Rajem in Ozirisom, katerega kult je bil v Unasovem času v vzponu. Bogova sta omenjena kot njegova pomočnika pri doseganju večnega življenja.
Unas je imel več hčera in morda enega ali dva sina, ki sta ga domnevno nasledila. Maneton, egipčanski svečenik iz ptolemajskega obdobja in avtor prve zgodovine Egipta (Egiptiaka), trdi, da se je Peta dinastija z Unasom končala. Po morebitni kratki vladni krizi ga je nasledil Teti, prvi faraon iz Šeste dinastije. Arheloške najdbe kažejo, da pri menjavi dinastij med njima ni prišlo do zavestnega preloma, zato je razlikovanje med Peto in Šesto dinastijo morda zavajajoče.
Unasov pogrebni kult, ustanovljen ob njegovi smrti, je trajal do konca Starega kraljestva in morda celo preživel kaotično prvo vmesno obdobje. Kult je morda obstajal ali bil znova ustanovljen v poznem Srednjem kraljestvu (okoli 2050–okoli 1650 pr. n. št.), kar ni oviralo niti Amenemheta I. niti Senusreta I. pri odnašanju gradiv z Unasovega pokopališkega kompleksa. Unasa so v Sakari častili kot lokalnega boga morda do poznega obdobja Egipta (664–332 pr. n. št.), se pravi skoraj 2000 let po njegovi smrti.
Dokazi Zgodovinski viri Unas je omenjan na treh seznamih egičanskih faraonov, sestavljenih v Novem kraljestvu. Na Abidoškem seznamu, napisanem med vladavino Setija I., je omenjen v 33. vnosu. Na Sakarskem seznamu je omenjen v 32. vnosu,Mariette 1864, str. 15. na Torinskem seznamu pa v 25. vrstici tretje kolone. Slednja sta bila napisana med vladavino Ramzesa II. (1279–1213 pr. n. št.). Torinski seznam mu pripisuje 30 let vladanja.Gardiner 1959, pl. II & Col. III num. 25. V vseh virih je omenjen kot deveti vladar Pete dinastije, da je bil njegov predhodnik Džedkare Isesi in naslednik Teti.von Beckerath 1999, str. 60–61, kralj št. 9. Takšen vrstni red vladarjev dokazujejo tudi arheološke najdbe, na primer iz grobnic njihovih državnih uradnikov.Kanawati 2001, str. 1–2.
Unas je omenjen tudi v Manetonovi Egiptiaki, napisani v 3. stoletju pr. n. št. med vladavino Ptolemaja II. (283–246 pr. n. št.). Izvirno besedilo Egiptiake se ni ohranilo. Znano je iz kasnejših pisanj Seksta Julija Afričana in Evzebija. Afričan ga enači s faraonom, ki je v Egiptiaki omenjen kot Oonos in je vladal 33 let na koncu Pete dinastije. Afričanovih 33 let se dokaj dobro ujema s 30 leti, ki jih Unasu pripisuje Torinski seznam kraljev.
Primarni viri thumb|desno|200px| Unasova okrogla vaza iz alabastra, Muzej Louvre, Pariz|alt=A yellow spherical jar inscribed with a falcon wrapping around the circumference.
Unasove dejavnosti so dokazane na številnih reliefih iz njegovega piramidnega kompleksa, pisnih dokumentov pa je glede na to, da je vladal domnevno 30 let, presenetljivo malo. Izkopavanja na nekropoli Pete dinastije v Abusirju so odkrila samo štiri datirane napise, ki se lahko brez dvoma pripišejo Unasu. Napisi eksplicitno omenjajo tretje, četrto, šesto in osmo leto njegovega vladaja.Verner 2001a, str. 410–411. Unas je zapustil tudi skalni napis na otoku Elefantina pri prvem Nilovem kataraktu na meji z Nubijo.Petrie 1907, str. 84 & sl. 49 na str. 82.
Znanih je več vaz iz alabastra z Unasovo kartušo. Celo posodo in nekaj fragmentov so odkrili celo v BiblosuBaker 2008, str. 482. na vzhodni sredozemski obali. Napis na njej se bere: »Hor Vadžtavi, naj živi večno, kralj Gornjega in Spodnjega Egipta, sin Raja, Unas, živi večno«.Guidotti 1991, str. 82, št. 18. Vase of Unas 2015. Druga vaza, neznanega porekla, je v Louvreu. Visoka je 17 cm in široka 13,2 cm. Izdelana je iz alabastra in fino okrašena s sokolom z razširjenimi krili in dvema kobrama, ki nosita ank, obdan z Unasovo kartušo. V Brooklinskem muzeju je vrč z Unsovo kartušo in horovim imenom,Brooklyn Museum Catalog 2015. v Petriejevem muzeju pa so fragmenti kalcitne vaze z dvem Unasovima kartušama.Brunton 2015.
Družina Domneva se, da je egipčanski prestol zasedel po smrti svojega predhodnika in verjetno očeta Džedkare Isesija, vendar za domnevo ni nobenega trdnega dokaza.Grimal 1992, str. 80. Zgleda, da je prenos oblasti potekel gladko.Baud 1999, str. 563.
Unas je imel najmanj dve kraljici, NebetBaud 1999, str. 489. in Kneut,Baud 1999, str. 545. ki sta pokopani v veliki mastabi ob Unasovi piramidi. Unas in Nebet sta morda imela sina Unas-Anka, »kraljevega sina«, »Maatinega svečenika« in »nadzornika Gornjega Egipta«.Williams 1981, str. 31. Unas-Ank je umrl približno v desetem letu Unasovage vladanja.Onderka 2009, str. 166. Unas je imel morda tudi sinova NebkauhorjaMunro 1993, str. 20–33. in Šepsespuptaha,Baud 1999, str. 580–582. vendar je umrl brez moškega naslednika.Onderka 2009, str. 170.
Imel je najmanj pet hčera: Hemetre Hemi,Baud 1999, str. 519. Kentkaues,Dodson & Hilton 2004, str. 64. Neferut,Baud 1999, str. 499. Nefertkaues IkuBaud 1999, str. 496–497.in Sešešet Idut.Baud 1999, str. 564–565. Status mogoče hčerke Iput je nezanesljiv.Baud 1999, str. 410–411.
Vladanje Trajanje thumb|right|200px|Relief Sahureja s tuniko Setovega festivala; podoben je tudi relief z Unasovega pokopališkega kompleksa|alt=
Trajanje Unasovega vladanja ni zanesljivo. Zgodovinski viri mu pripisujejo 30 in 33 let vladanja, s čimer se strinja kar nekaj uglednih egiptologov. Trditev potrjujejo prizori z njegovega Sed festivala, odkriti v njegovem pogrebnem templju.Baker 2008, str. 483. Festival se je običajno prirejal po tridesetih letih faraonovega vladanja in je predstavljal pomladitev faraonove moči in oblasti. Sed festival kot tak ne dokazuje, da je faraon resnično vladaj vsaj trrideset let, saj so ga na primer faraonu Sahureju priredili po manj kot 14 polnih letih vladanja.Rice 1999, str. 173. Veliko egiptologov meni, da je Unas vladal manj kot 30 let, ker ni iz obdobja po njegovem osmem letu vladanja nobenega datiranega zapisa.Verner 2001a, str. 411. Jürgen von Beckerath je prepričan, da je vlada dvajset let, medtem ko mu Rolf Krauss, David Warburton in Erik Hornung pripisujejo samo petnajst ket vladanja. Krajše vladanje potrjujejo tudi najdbe v grobnici uradnika Nikau-Isesija,Verner 2001a, str. 412. ki je umrl v letu enajstega štetja živine med vladanjem Unasovega nasledika Tetija. V Starem kraljestvu so bila štetja živine vsako drugo leto, v Srednjem kraljestvu (okoli 2055–okoli 1650 pr. n. št.) pa vsako leto. Če seštejemo njegovi službovanji pod obema faraonoma, bi moral biti ob smrti star več kot 70 let, preiskava njegove mumije pa je pokazala, da je bil ob smrti star okoli 45 let.
Dejavnosti thumb|right|200px|Risba of the Unasovega skalnega napisa na Elefantini|alt=
Trgovanje in vojskovanje Unasove dejavnosti so zaradi pomanjkanja dokazov malo znane. Zgleda, da se je trgovanje z drugimi državami, zlasti z Biblosom, nadaljevalo tudi med njegovim vladanjem. Reliefi ob pešpoti v njegovem piramidnem kompleksu prikazujejo trgovski ladji, ki se vračata z levantinske obale. Na njiju so sirsko-kanaanski prebivalci, ki bi lahko bili del posadke ladij ali sužnji.Hayes 1978, str. 67.Wachsmann 1998, str. 12 in 18. Na drugem reliefu so upodobljeni z loki oboroženi Egipčani, ki napadajo kanaanske nomade.Stevenson Smith 1971, str. 189. Ker so reliefe s podobnimi prizori odkrili tudi na Sahurejevem piramidnem kompleksu, bi lahko bili del ikonografije in ne prikazi resničnih dogodkov.Malek 2000a, str. 105.
Unasovi napisi na Elefantini v južnem Egiptu opisujejo faraonov obisk v Spodnji Nubiji. Namen obiska je bil morda pobiranje davkov od lokalnih poglavarjev ali nemiri v tej regiji.Verner 2001b, str. 590. Na enem od reliefov v njegovem piramidnem kompleksu je upodobljena tudi žirafa, ki morda kaže na trgovske stike z Nubijo.Stevenson Smith 1971, str. 188.
Domače zadeve thumb|right|200px|Relief na poti k Unasovi pramidi v Sakari prikazuje stradajoče nomade |alt=
Egipt je med Unasovim vladanjem doživljal obdobje gospodarskega upadanja, čeprav ni kazal znakov dekadence. Država je bila še vedno sposobna organizirati pomembne odprave, ki so jo oskrbovale s kamnom za gradnjo faraonovega piramidnega kompleksa. Odprave so dokumentirane na reliefih ob poti do Unasove piramideLandström 1970, str. 62, sl. 185.Lehner 1997, str. 202. in avtobiografski steli državnega uradnika. Fischer 1975. Slednji poroča o 10,4 m visokih palmiformnih stebrih iz rdečega granita z Elefantine, ki jih v samo štirih dneh postavil v Sakari in zato dobil faraonovo pohvalo. Gradnje so potekale tudi na Elefantini.
Do leta 1996 je prevladovalo mnenje, da je bilo med Unasovim vladanjem stanje v Egiptu katastrofalno. Mnenje je temeljilo na reliefih z Unasovega piramidnega kompleksa, na katerih so upodobljeni sestradani nomadi.Dodson 1995, str. 38–39. Mnenje se je spremenilo, ko so med izkopavanji v Abusirju odkrili podobne reliefe iz Sahurejevega obdobja (zgodnja Peta dinastija), ko je bila v Egiptu blaginja.Hawass & Verner 1996, str. 184–185. Na reliefe s takšno vsebino se zdaj gleda kot na standardno upodobitev, ki poveličuje faraonovo plemenitost tudi do prebivalcev puščavskih regij ob egipčanski meji.Coulon 2008, str. 2. Upodobitve očitno ne prikazujejo aktualnih dogodkov.Ziegler in Allen in drugi 1999, str. 360.
Smrt in konec dinastije Maneton v svoji Zgodovini Egipta trdi, da se je z Unasovo smrtjo Peta dinastija končala, morda zato, ker je umrl brez moškega naslednika. Smrt bi lahko povzročila nasledstveno krizo, na katero namiguje prestolno ime Unasovega naslednika Tetija Seheteptavi, ki pomeni Tisti, ki je ponovno združil/pomiril obe deželi. Tetijeve zahteve do prestola bi lahko temeljile na poroki z Iput, ki bi lahko bila Unasova hčerka. Domneva je zelo sporna, ker prenos oblasti v Egiptu nikoli ni potekal po ženski nasledstveni liniji.
Da se je Peta dinastija z Unasom končala, trdita tudi Maneton in Torinski seznam kraljev. Torinski seznam sicer ni organiziran po dinastijah, omenja pa spremembo lokacije faraonove rezidence in prestolnice. Egipčani zamenjave dinastije, če je do nje sploh prišlo, verjetno sploh niso občutili, ker se v državi očitno ni nič občutno spremenilo. Za spremembe ali motnje v državni upravi ni nobenih dokazov, saj so številni državni uradniki nadaljevali svoje službovanje tudi pod Tetijem. Med njimi so bili vezirji (ministri) Mehu, Kagemni in Nikau-Isesi in guverner province Edfu Isi. Egipčani v Starem kraljestvu morda sploh niso poznali pojma dinastija, zato je razlikovanje med Peto in Šesto dinastijo verjetno iluzorno.
Razvoj religije in države