Konflikt med zasebnim, natančneje družinskim življenjem in poklicnim življenjem se pojavi, ko čas, obremenitve ali določena vedenja, ki jih zahteva opravljanje ene vloge (družinske ali poklicne) otežuje opravljanje druge. Pojavijo se situacije, ko so naloge ene izmed vlog neskladne z nalogami druge. Konflikt se lahko pojavi v dveh smereh: delo lahko moti družinske zahteve (konflikt dela z družino) ali pa družina vpliva na sposobnost opravljanja delovnih zahtev (konflikt družine z delom).Frone, M. R., Yardley, J. K. in Markel, K. (1997). Developing and testing an integrative model of the work–family interface. Journal of Vocational Behavior, 50, 145–167.
Delo in družina sta ena izmed pomembnejših vidikov človeškega odraslega življenja in večkrat nanju gledamo kot na temelj človeškega obstoja.Md-Sidin, S., Sambasivan, M. in Ismail, I. (2010). Relationship between work-family conflict and quality of life: An investigation into the role of social support. Journal Of Managerial Psychology, 25(1), 58–81. Sposobnost posameznikov za uspešno usklajevanje zahtev dela in družina je odvisna od več dejavnikov, kot so npr. vrsta poklica, vrsta organizacije, v kateri so zaposleni, ekonomija, socialno in kulturno okolje. Pri posameznikih, ki morajo redno usklajevati svoje poklicne in družinske vloge, se kaže več posledic pri njihovem zadovoljstvu pri delu, fizičnem in psihičnem zdravju ter absentizmu. Sawyer, K. B., Thoroughgood, C. in Ladge, J. (2017). Invisible families, invisible conflicts: Examining the added layer of work-family conflict for employees with LGB families. Journal Of Vocational Behavior, 103, 23–39. Med drugim vpliva tudi na strategije spoprijemanja s problemi in psihološko blagostanje.Greenhaus, J. H. in Beutell, N. J. (1985). Sources and conflict between work and family roles. The Academy Of Management Review, 10(1), 76–88.
Po drugi strani se lahko družinska in poklicna vloga tudi medsebojno dopolnjujeta. Oblike konflikta
Konflikt med delom in družino je dvosmeren. Razlikujemo med konfliktom dela z družino in konfliktom družine z delom.
Konflikt dela z družino se pojavi, ko izkušnje in naloge na delovnem mestu vplivajo na družinsko življenje, kot so obsežni, neredni ali neprilagodljivi delovni čas, preobremenjenost pri delu, stres pri delu, medosebni konflikti na delovnem mestu, službena potovanja, karierni prehodi ali nerazumevajoč delodajalec. Primer konflikta dela z družino je npr. staršu nepričakovan sestanek po delovnem času preprečuje, da bi svojega otroka lahko pobral v šoli.
Konflikt družine z delom pa se pojavi, ko izkušnje in naloge v družinskem okolju vplivajo na delovno življenje, kot so prisotnost majhnih otrok, odgovornost za otroke, skrb za starše, medosebni konflikti v družini ali nepodpirajoči družinski člani. Dokazano je, da konflikt družine z delom povzroči nižjo produktivnost na delovnem mestu.
Razlikujemo tri večje vzroke, zaradi katerih lahko pride do konflikta: zaradi pomanjkanja časa, zaradi obremenitev ali zaradi določenih vedenj.
Konflikt, zaradi pomanjkanja časa se pojavi, ko posamezne vloge "tekmujejo" za posameznikov čas, saj naj bi lahko čas praviloma posvetili le izpolnjevanju nalogam ene vloge, s tem pa zapostavili naloge druge. Konflikt, zaradi pomanjkanja časa je dosleden s prekomernim delovnim časom in urnikom ter preobremenjenostjo vlog. Ta konflikt se lahko kaže na dva načina: časovni pritiski povezani s članstvom v eni vlogi lahko fizično onemogočajo izpolnitev nalog druge vloge ali pa ti pritiski povzročijo preokupacijo z eno vlogo, tudi ko se posameznik trudi izpolnjevati še naloge druge.Bartolome, F. in Evans, P. A. L.(1979). Professional lives versus private lives - Shifting patterns of managerial commitment. Organizational Dynamics, 7(4), 3-29.</ref> Pozitivno je povezan s številom ur, ki ga posameznik preživi na delovnem mestu - več ur, ko posameznik dela, večji je konflikt, ki ga doživlja, z nedoslednostjo delovnega časa in količino nadur. Do konflikta pa lahko pride tudi zaradi družinske vloge, ki od osebe zahteva veliko časa za družinske aktivnosti. Poročeni ljudje doživljajo več takšnih konfliktov kot neporočeni ljudje.<ref name="herman">Herman, J. B. in Gyllstrom, K. K. (1977). Working men and women: Inter- and intra-role conflict. Psychology of Women Quarterly, 1(4), 319-333. Prav tako več konflikta doživljajo starši kot posamezniki brez otrok. Starši mlajših otrok, ki od njih zahtevajo več časa, doživljajo več konflikta kot starši starejših otrok. Tudi starši z več otroci doživljajo višje stopnje konflikta. V velikih družinah konflikt primarno doživljajo ženske, katerih možje se v večji meri posvečajo svoji karieri, z družino pa preživljajo manj časa. To povzroči, da njegove odgovornosti padejo na ženo, ki posledično doživlja višjo stopnjo konflikta. V skladu s tem je nivo doživljanja konflikta med poklicnim in družinskim življenjem pri ženskah neposredno povezan s številom ur delovnega časa, ki ga ima njihov mož. Poročene ženske, ki so zaposlene za polovični delovni čas prav tako večkrat občutijo konflikte v povezavi z družino kot tiste, ki so zaposlene za polni delovni čas, saj je možno da občutijo preokupacijo z vlogami, saj so hkrati zaposlene in vodijo celotno gospodinjstvo.
Konflikt, zaradi obremenitev se pojavi, ko obremenitev ene vloge vpliva na obremenitve druge vloge. Vloge so nezdružljive v smislu, da napetost, ki se je pojavila v sklopu ene vloge otežuje izpolnjevanje zahtev druge. Obstaja namreč veliko dokazov, da lahko delovni stresorji povzročijo obremenitvene simptome, kot so napetost, tesnoba, utrujenost, depresija, apatija in razdražljivost. Dvoumnost in konflikt znotraj vloge na delovnem mestu se pozitivno povezujeta s konfliktom med zasebnim in poklicnim življenjem, tega pa prav tako povzročata nizka raven podpore nadrejenega in nizke stopnje komunikacije z nadrejenimi. S konfliktom, ki ga doživljamo zaradi obremenitev so povezani naslednji delovni stresorji: stopnja sprememb delovnega okolja, sodelovanje v dejavnostih, stres pri komuniciranju in mentalno koncentracijo, ki se zahteva pri delu. Konflikt, zaradi obremenitev se negativno povezuje z izzivom naloge, raznolikostjo in pomembnostjo naloge, vendar je pozitivno povezan s stopnjo avtonomije (zadovoljstvo z izzidi in organizacijo dela) pri izvajanju dela. Podpora s strani zakonca zniža stopnjo doživljanja konflikta med družinskim in poklicnim življenjem. V primeru, da ima mož profeminističen odnos in se vede podporno lahko nekoliko zniža ženino doživljanje konflikta povezanega z obsežnim vključevanjem v delovno okolje. Greenhaus in Beutell (1982) sta ugotovila, da ženske, katerih poklicne usmeritve se razlikujejo od tistih, ki jih imajo njihovi možje, doživljajo velik konflikt med družinskimi in poklicnimi vlogami. K družinski napetosti lahko prispeva tudi neenako mnenje moža in žene glede družinskih vlog in neenakosti moža in žene v odnosu do ženine zaposlitve. Predpostavljajo namreč, da neenakost mnenj zakoncev glede osnovnih prepričanj lahko oslabi podporni sistem in povzroča stres.
Konflikt, zaradi pomanjkanja časa in konflikt, zaradi obremenitev imata veliko podobnosti znotraj povezave z delom, saj do obeh lahko pride zaradi dolgega delovnega časa, nefleksibilnih urnikov, nadur, ipd.
Konflikt, zaradi določenih vedenj se pojavi, ker določeni vzorci vedenja, ki jih zahteva opravljanje vloge niso skladne z vedenjem, ki se zahteva v drugi. Npr. vloga moškega na delovnem mestu zahteva samozavest, čustveno stabilnost, agresivnost in objektivnost, medtem ko člani družine na drugi strani od njega zahtevajo, da je topel, skrben, čustven v odnosih z njimi. V kolikor posameznik ni zmožen prilagajati vedenja pričakovanjem, ki jih zahteva posamezna vloga, bo med temi vlogami doživljal konflikt. Vedenjski slogi, ki jih moški izkazuje na delu (brezosebnost, logika, moč, avtoriteta) so lahko nezdružljivi z vedenjem, ki ga otroci želijo od njih v družinskem okolju, zaradi česar so mnogi mladi zaposleni ujeti med dvema nezdružljivima sistemoma vedenja oziroma sistemoma vrednot - po eni strani morajo izkazovati čustveno omejenost, ki naj bi se na delovnem mestu krepila in po drugi pa odprtost, ki jo od njih pričakujejo družinski člani. Burke, R. J. in Bradshaw, P. (1981). Occupational and life stress and the family. Small Group Behavior, 12, 329-375.
Razlike v doživljanju konflikta glede na starost
Tekom življenja se spreminjajo tako izkušnje ter ranljivost družinskih in poklicnih vlog za doživljanje konflikta med družinskim in poklicnim življenjem kot tudi posameznikove prioritete v povezavi z delom in družino. Karierni razvoj posameznika se pojavlja sočasno z rastjo družine (zakonski stan, rojstvo otrok, ipd.). Podatki iz leta 2002 (Nacionalna študija o spremembah delovne sile) kažejo, da je usklajevanje delovnega, zasebnega in družinskega življenja enostavno oziroma zelo enostavno za 69% delavcev, starih 60 let in več, medtem ko je delež pri mlajših delavcih 41%. Starejši delavci tudi manj pogosto poročajo o negativnih vplivih dela na družino in družine na delo. Posamezniki, ki so starejši od 55 let in nimajo več doma otrok (obdobje praznega gnezda) poročajo o najnižji stopnji doživljanja konflikta med družinskim in poklicnim življenjem. Konflikt med delom in družino v različnih družinskih obdobjih je bolj spremenljiv pri ženskah kot pri moških. Pri moških se skozi družinska obdobja ne pokaže nobenih razlik v stopnji doživljanja konflikta, z izjemo dejstva da moški v obdobju praznega gnezda doživljajo pomembno nižjo stopnjo konflikta dela z družino kot v drugih družinskih obdobjih. Pri ženskah se največja stopnja doživljanja konflikta med delom in družino pokaže, ko je najmlajši otrok v družini star od 3 do 12 let. Največja stopnja doživljanja konflikta med družinskim in zasebnim življenjem se pojavlja v času, ko je najmlajši otrok v družini star pet let ali manj, vendar le za konflikt družine z delom. V obdobju praznega gnezda, torej ko otroci oddidejo od doma, pa naj bi starša doživljala najnižjo stopnjo konflikta. Allen, T. D. in Finkelstein, L. M. (2014). Work–family conflict among members of full-time dual-earner couples: An examination of family life stage, gender, and age. Journal Of Occupational Health Psychology, 19(3), 376–384.
Doživljanje konflikta med družinskim in poklicnim življenjem glede na starost uprizorimo z narobe obrnjeno U-krivuljo. Najmanj konflikta tako doživljajo najmlajši in najstarejši delavci. To krivuljo pa moramo obravnavati z določenimi zadržki, saj avtorji niso upoštevali spremenljivk, ki lahko medsebojno vplivajo ali se sooblikujejo s starostjo. Upoštevati je potrebno tudi značilnosti družine in spol posameznika. Higgins, C., Duxbury, L., in Lee, C. (1994). Impact of life-cycle stage and gender on the ability to balance work and family responsibilities. Family Relations, 43, 144–150.
Razlike v doživljanju konflikta glede na spol
Ženske naj bi na splošno doživljale več konflikta med družinskim in poklicnim življenjem, čeprav so te povezave zelo majhne. Moški pa naj bi poročali o doživljanju višje stopnje konflikta dela z družino, zaradi pomanjkanja časa, čeprav so tudi te povezave zelo majhne. O večjem doživljanju konflikta med delom in družino poročajo matere kot očetje in ženske v družinah z dvojnim zaslužkom. Moški v družinah z dvojnim zaslužkom in ženske, ki so v istem poklicu kot njihovi soprogi, pa poročajo o višji stopnji doživljanja konflikta dela z družino. Upoštevati moramo dejstvo, da ko so razlike med moškimi in ženskami vlogami minimalne, so izkušnje žensk in moških v družinskem in poklicnem okolju podobne, kar vodi do manjših razlik v doživljanju konflikta med spoloma. Shockley, K. M., Shen, W., DeNunzio, M. M., Arvan, M. L. in Knudsen, E. A. (2017). Disentangling the relationship between gender and work–family conflict: An integration of theoretical perspectives using meta-analytic methods. Journal Of Applied Psychology, 102(12), 1601–1635.