300px|thumb|Šabatni sveči Judovski prazniki (, edn. )yom tov, Random House Webster's Unabridged Dictionary. so prazniki, ki se praznujejo v judovstvu po judovskemu koledarju. Prazniki vsebujejo verske, kulturne in nacionalne elemente, ki izhajajo iz treh virov: biblične micvot (zapovedi), rabinskih razprav, judovske zgodovine in zgodovine države Izrael.
Judovski prazniki so po judovskem koledarju vedno na iste datume, po gregorijanskem koledarju pa vsako leto na druge. Vzrok za razhajanja sta različni osnovi, na katerih temeljita koledarja: judovski je lunisolaren in upošteva Lunine in Sončeve cikle, gregorijanski pa je solaren in upošteva samo Sončeve.
Izrazi Nejateri izrazi se zelo pogosto nanašajo na več praznikov. Hebrejski izraz jom tov (יום טוב) se včasih nanaša samo na praznični dan, običajno pa na šest v Bibliji zapovedanih praznikov, na katere so na šabat prepovedana vsa opravila. Izjeme so nekatera opravila, povezana s pripravo hrane.Moshe ben Maimon: Mishneh Torah, vol. 1, Jeruzalem, 1974, s.v. Shevitat Yom-Tov 1:1 (v hebrejščini). Takšni šabati so prvi in zadnji dan Pashe, prvi dan Šavuota, oba dneva Roš hašane, prvi dan Sukota in prvi dan Šemini acereta. Z razseljevanjem Judov po celem svetu se je v to skupino vključil tudi drugi dan praznika Jom tov šeni šel galujot (dobesedno Drugi dan praznika diaspore). V skupino je pogosto vključen tudi Jom kipur (dobesedno Zapovedan praznik). Izraz, ki bi se v slovenščino lahko prevedel kot Najsvetejši dnevi ali Visoki prazniki, se nanaša na Roš hašano in Jom kipur skupaj. Analogni hebrejski izraz Jamim nora'im (ימים נוראים, Dnevi Ave) je bolj elastičen in lahko pomeni samo ta praznika ali deset dni kesanja ali celo obdobje kesanja, ki se začne že na začetku elula in se (bolj redko) konča kot Šemini aceret. Izraz Trije romarski prazniki (שלוש רגלים, šaloš regalim) se nanaša na Pasho, Šavuor in Sukot. V tem poimenovanju sta v Sukot običajno vključena tudi Šemini acaret in Simhat Tora.
Izrazi, ki se uporablja za opis praznikov Določeni izrazi se uporabljajo za različne kategorije praznikov, odvisno od njihovega vira in narave: Šabat (שבת) (aškenaška izgovarjava jidiškega šabbos) ali sabat se uporablja izključno za soboto. Podobno se izključno uporablja tudi izraz Roš hodeš (ראש חודש). Jom tov (יום טוב) (aškenaška izgovarjava iz jidiškega jontif, dobesedno dober dan). Moed (מועד) (prazniki, praznično obdobje), mn. moadim (מועדים), pomeni katerega koli od treh romarskih praznikov: Pasho, Šavuot in Sukot. Če se uporablja v zvezi z Jom tov, pomeni Hol HaMoed, vmesne dneve Pashe in Sukota. Ḥag ali hag (חג, praznik), mn. hagim (חגים), se lahko uporablja za kateri koli praznik. Uporablja se tudi za opis Hanuke in Purima, za Yom Ha'atzmaut (Dan neodvisnsti Izraela) in Jom Jerušalajim (Dan Jeruzalema). Tanit (תענית) ali (manj pogosto) com (צום) se nanašata na post. Oba izraza se na splošno uporabljata za opis rabinskih postov, com pa se v bogoslužju nanaša tudi na Jom kipur.
Delo na šabat in biblične praznike Najbolj opazna skupna značilnost šabata in bibličnih praznikov je prepoved dela (melaha) na ta dneve. Izraz melaha se najpogosteje prevaja kot delo, čeprav bi bil boljši prevod kreativno/konstruktivno delo. Melaha je v judovski zakonodaji (halaha) razvrščena v 39 kategorij dela, ki se je opravljalo pri postavljanju tabernaklja (zavetišča) med potovanjem Judov po puščavi. V tradicionalnem in ortodoksnem judovstvu se prepoved razume kot:
Na šabat in Jom kipur so vsa dela (melaha) prepovedana. Na jom tov (vsi prazniki, razen Jom kipur), ki ne pade na šabat, je večina del prepovedana. Dovoljena so nekatera opravila, povezana s pripravo hrane.Beitza 12a in Šulchan Aruh OC 495:1. Wikisource. Na dneve v tednu med Hol HaMoed delo za svoje potrebe ni prepovedano. Dovoljeno je tudi delo, ki bi povzročilo veliko finančno izgubo, če ne bi bilo opravljeno. Na druge dneve je delo dovoljeno.
V konzervativnem judovstvu se na prepoved dela med prazniki načelno gleda enako kot v ortodoksnem judovstvu, v praksi pa so med njima razlike.Nevins, Daniel: The Use of Electrical and Electronic Devices on Shabbat (PDF). Prodobljeno 23. oktobra 2012. V številnih konzervativnih/masorti judovskih skupnostih po celem svetu se na prepoved dela gleda precej podobno kot v ortodoksnih.
Številni (če ne večina) laiki konzervativnih kongregacij v Severni Ameriki tudi po konzervativnih standardih nase ne gledao kot na opazovalce šabata.Jack Wertheimer, ur. (1997): Jewish Identity and Religious Commitment: The North American Study of Conservative Synagogues and Their Members, 1995–96. V nekem obdobju so pristaši reformističnega in rekonstrukcionističnega judovstva zavračali halaho in s tem tudi z njo povezano prepoved dela. V praksi je sprejemanje prepovedi stvar odločitve posameznika.
Vse prepovedi dela na šabat in praznike prenehajo veljati, če gre za reševanje človeških življenj (pikuah nefeš). Pravilo velja takoj in brez zadržkov tudi na najbolj fundamentalistični ravni. Če je življenje ogroženo v manjši meri, se mora delo opraviti tako, da čimmmanj krši prepoved sobotnega dela. S tem povezana zakonodaja je zelo kompleksna.YU Torah shiurim na Pikuach Nefesh: Part I, Part II, and Part III. Pridobljeno 11. julija 2013.
Drugi dan bibličnih praznikov Po Tori se vsi judovski prazniki praznujejo samo en dan. Izven Izraela se vsi prazniki biblijskega porekla, razen šabat in Jom kipur, praznujejo dva dni. Roš hašana se tudi v Izreaelu praznuje dva dni.
Datumi praznikov so v Tori določeni z dnevom x meseca y. Iz tega sledi, da se mora z določitev datuma najprej določiti prvi dan meseca y. V judovskem koledarju so meseci lunarni. Njihov začetek se je prvotno oznanjal s trobljenjem na šofar. Kasneje je začetek meseca razglašal Sanhedrin na osnovi pričevanje očevidcev prvega krajca nove lune. Sanhedrin je po razglasitvi začetka novega meseca o tem obvestil tudi bolj oddaljene judovske skupnosti. Praznovanje drugega prazničnega dne je bilo posledica počasnega širjenja tega podatka.Rambam: Mishnah Torah, Kiddush HaChodesh, Poglavji 3 in 5.
Roš hašana. Ker je na ta praznik potovanje prepovedano, obveščevalci niso smeli zapusti sedeža Sanhedrina, dokler praznik ni minil. Posledično tudi razglasitev novega meseca ni bila mogoča. Zaradi tega se je po celem svetu razvila praksa, da se Roš hašana praznuje na oba mogoča dneva, izračunana iz začetkov prejšnjih mesecev.Mishnah Rosh Hashanah 1:3. Wikisource. Trije romarski prazniki. Sukot in Pasha sta bila na petnajsti dan v mesecu, zato so imeli kurirji dva tedna časa za razglasitev novega meseca. V tem času so lahko obvestili večino judovskih skupnosti v Izraelu, bolj oddaljenih, na primer v Babiloniji in prekomorskih deželah, pa ne. Iz tega se je razvila praksa, da sta se Sukot in Pasha v Izraelu praznovala en dan, drugod pa na dva mogoča dneva, izračunana iz začetka prejšnjega meseca. Praksa je znana kot jom tov šeni šel galujot – drugi dan praznikov v izseljenskih skupnostih.Rambam: Mishnah Torah, Kiddush HaChodesh 5:9–12. Šavuot je izračunan kot petnajsti dan po Pashi, zato zanj omenjeno pravilo ni blo potrebno. Talmud zaradi skladnosti kljub temu uporablja isto pravilo tudi za Šavuot, sedmi dan Pashe in Šemini aceret.Rambam: Mishnah Torah, Kiddush HaChodesh 3:12. Jom kipur se nikjer ne praznuje dva dni, ker se je težko postiti dva dni zapored. Šabat se ni praznoval na osnovi koledarskih datumov, ampak v pravilnih sedemdnevnih intervalih. Datum zato nikoli ni bil sporen in praznovanje nikoli daljše od enega dneva.
Pristaši reformističnega in rekonstrukcionističnega judovstva praviloma ne preznujejo drugeg dneva praznikov.The Second Festival Day and Reform Judaism, Responsum 5759.7, CCAR Responsa, 1999. Pridobljeno 15. julija 2013. V nekaterih skupnostih izlemoma praznujejo drugi dan Roš hašane.Rosh Hashanah: Customs, ReformJudaism.org, Union for Reform Judaism. Pridobljeno 14. julija 2013.
Prazniki biblijskega in rabinskega (talmudskega) izvora Teorije, povezane z morebitnimi nejudovskimi izvori bibličnih praznikov, predvsem šabata, presegajo okvire tega članka.
Šabat 250px|thumb|Tradicionalna šabatna miza: dve beli sveči, kruh hala, pokrit s prtičkom, in kozarci za vino, Judovski muzej Sanok
Judovska zakonodaja (halaha) pripisuje šabatu (שבת) status praznika, dneva počitka sedmi dan v tednu. Dan je v judovski zakonodaji določen kot čas med enim in drugim sončnim zahodom, zato se šabat začne tik pred sončnim zahodom v petek zvečer. Njegov začetek se označi s prižiganjem šabatne sveče in recitiranjem Kiduša nad kozrcem vina in konča s sončnim zahodom v soboto zvečer z molitvijo Havdala.
Glavne dejavnosti na šabat vključujejo
branje tedenskega dela Tore branje izvlečkov amide dodajanje musafa k dnevni molitvi uživanje treh jedi, pogosto obogatenih in posvečenih omejitev dela
Judovska zakonodaja ima šabat v več pogledih za najpomembnejši sveti dan v judovskem koledarju, ker je
prvi praznik, omenjen v Tanaku (hebrejska Biblija) kot dan, ko je bog počival po šestdnevnam ustvarjanju sveta. Na šabat se bere več delov Tore kot na Jom kipur in druge judovske praznike. Za kršitev šabatnih prepovedi je zagrožena smrtna kazen s kamenjanjem (Eksodus 31). Za kršitve drugih praznikov so zagrožene manj ostre kazni. Opazovalec šabata je naziv, ki se v halahi uporablja za posameznike, ki niso verniki, so pa zaupanja vredni člani judovske skupnosti.
Roš hodeš – Nov mesec Roš hodeš (ראש חודש, dobesedno glava meseca, oz. nov mesec) je manjši praznik na prvi dan vsakega meseca judovskega koledarja in zadnji dan prejšnjega meseca, če je imel trideset dni.
Praznovanje Roš hodeša je bilo vsaj v delu obdobja prerokov precej dodelano.I Samuel 20. Sčasoma se je začel praznovati na različnih ravneh, na primer da ženskam ni bilo treba opravljati določenih del.Megila 22b. Na Roš hodeš je postenje prepovedano. Sodobno praznovanje je omejeno na nekaj sprememb v bogoslužju. V mesecu tišriju Roš hodeš nadomesti praznovanje Roš hašane, ki je večji praznik.
Značilnosti praznovanja so: Datum Roš hodeša se oznani v sinagogi na šabat pred njim. Ko opazovalci prvič v vsakem mesecu opazijo lunin prvi krajec, začnejo moliti posebne molitve.
Roš hašana – Novo leto
Selihot Mesec pred Roš hašano (elul) je mesec dobrote in kesanja.The Month of Elul: Stocktaking and Introspection, Chabad.org. Pridobljeno 11. julija 2013. V tem mesecu se zato vsak dan molijo dodatne spokorniške molitve, imenovane selihot. Izjema je šabat. Sefardski Judje so molili vse dni elula, Aškenazi pa najmanj od zadnje nedelje (ali sobotne noči) pred Roš hašano, se pravi najmanj štiri dni.
Roš hašana thumb|200px| Simboli Roš hašane: šofar, jabolka in med, granatna jabolka in posvečeno vino Erev Roš hašana (prvi večer praznikov): 29. elul Roš hašana: 1. in 2. tišri
Po ustnem izročilu je Roš hašana (ראש השנה, dobesedno glava leta) spominski dan (יום הזכרון, Jom ha zikaron)Babylonian Talmud (BT) Rosh Hashanah 16a. in hkrati sodni dan (יום הדין, Jom HaDin).Jerusalem Talmud Rosh Hashanah 1:2. Na ta dan se bog prikaže v vlogi kralja in vsakega vernika opomni in presodi njegova dela v preteklem letu in svojo sodbo zapiše v Knjigo pravičnih.
Za praznik je značilna nenavadna zapoved trobljenja na šofar,Numeri 29:1. Po Tori je Roš hašana prvi dan sedmega meseca koledarskega leta in prvi dan desetdnevnega obdobja, ki se konča z Kom kipur (Spravni dan). Po enem od dveh talmudskih mnenj se je na Roš hašano končala stvaritev sveta. Po drugem se je končala 1. nisana.
Jutranje molitve na Roš hašano so dolgovezne in osredotočene na že omenjene teme: boga in božjo sodbo, izpraševanje vesti, rojstvo sveta in trobljenje na šofar. Aškenaški Judje na praznično popoldne recitirajo kratko molitev Tašlik za simbolično odpustirtev grehov v preteklem letu. Biblija omenja Roš hašano kot enodnevni praznik, vendar se tudi v Izraelu običjno praznuje dva dni.
Štiri nova leta