Džangdžjadžje () je prefekturno mesto na severozahodnem delu kitajske province Hunan. Obsega okrožji Jongding, Vulingjuan in okraja Cili in Sangdži. V bližini mesta je slikovito območje Vulingjuan (tudi Dežela stolpov), ki je bilo leta 1992 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine in je tudi območje stopnje AAAAA (najpomembnejše turistične znamenitosti po klasifikaciji Kitajske nacionalne uprave za turizem).
Zgodovina Mesto se je prvotno imenovalo Dajong (大 庸) in ima zapisano zgodovino od leta 221 pr. n. št. dalje. Poselitev obeh bregov reke Lišui na območju današnjega mesta sega v čas kamene dobe. Človekova prisotnost tako datira več kot 100.000 let nazaj in se kosa z drugimi znanimi najdbišči kot so Šjan, Peking in drugi. Leta 1986 so raziskovalci Akademije kitajskih družboslovnih znanosti v okrožju Cili odkrili 108 izdelkov iz kamnite posode; večinoma stožčaste, sekano-stiskane in ploščate oblike. Po besedah arheologov so bili ti predmeti izdelani pred približno 100.000 leti. Kmalu zatem, leta 1988, je Arheološki inštitut province Hunan v okrožju Sangdži našel še druge predmete, vključno s tremi kosi kamnitih predmetov, za katere je ocenjeno, da so bili izdelani v približno enakem časovnem obdobju.
Pred deset tisoč leti so na območju današnjega mesta uporabljali ogenj za peko keramike. Arheologi so odkrili več kot 20 tovrstnih ostankov v okrožju Cili, v okrožju Sangdži pa črno glineno posodo, okrašeno z edinstvenim vzorcem, staro deset tisoč let. V tem času je bila to najnaprednejša tehnika žganja na Kitajskem. Tehnološke rešitve pri izdelavi kamnitih orodij in keramike naj bi kazale na visoko razvito kulturo v regiji. Vendar pa se je družba razvijala le kratek čas preden je zamrla oz. jo je nadomestila druga regionalna sila. To se zdi razumljivo glede na oddaljen geografski položaj Džangdžjadžjeja, njegov nerazvit kopenski in rečni promet ter hribovit teren, ki otežuje kmetovanje. Zaradi teh razlogov je bil Džangdžjadžje označen kot »dežela barbarske južne manjšine« že od zgodnje zapisane zgodovine. Dodatni deskriptorji imena so bili »neomikani ljudje iz Vulinga« in »neomikani ljudje iz Tudžja«, kar nakazuje na diskriminatorna stališča do regionalne kulture.
Izvor imena Novo ime mesta je bilo sprejeto leta 1994. Mesto so poimenovali po Narodnem gozdnem parku Džangdžjadžje v Vulingjuanu (武陵源) s ciljem povečati njegovo razpoznavnost po tem, da je bil park leta 1992 priznan kot Unescova svetovna dediščina. Sam park je bil poimenovan po majhni vasi znotraj njegovih meja, ki je danes priljubljena turistična atrakcija. Ime s tremi znaki () se lahko razlaga takole: Džang () je pogost priimek na Kitajskem; džja () lahko prevedemo kot 'družina' in džje () se lahko prevede kot 'domovina', kar skupaj tvori dobesedni prevod 'Domovina družine Džang'. Obstaja tudi interpretacija, da je bilo ime izbrano, da bi izrazilo idejo »odprtih družinskih vrat, ki sprejemajo svet« (张开家门引进世界), vendar ta razlaga ni sprejeta med lokalnimi prebivalci. Uradna različica je povezana z generalom Hanov, Džang Ljangom, ki se je preselil na območje potem ko je ustanovitelj dinastije Han, Lju Bang, začel preganjati svoje sodelavce in generale, ki so mu pomagali do položaja. Tako naj bi ime pomenilo, da se je tu naselila družina Džang.
Zlog džje v imenu mesta ima dva pomena: eden se nanaša na lastninsko mejo, drugi pa na visoke gore. V izdaji Letopisa okrožja Yongding iz časa dinastije Čing (obdobje vladavine cesarja Daoguanga) je zapisano: »Potok Wudong izvira v Džangdžjadžjeju.« Izdaja Zapisa o okrožju Cili iz obdobja Republike Kitajske pa navaja: »Suoxi iz Zhangjiajieja.« V teh primerih se ime Džangdžjadžje nanaša na območje nacionalnega gozdnega parka Džangdžjadžje. Najzgodnejša omemba imena Džangdžjadžje se pojavlja v predgovoru k Rodovniku družine Zhang iz četrtega leta vladavine cesarja Čongdžena (dinastija Ming, 1631). Predgovor je napisal Džang Zaičang, pravnuk (v šesti generaciji) Džang Vanconga, poveljnika urada Dajong v garniziji JYongding (Jongding Vei). V času vladavine cesarja Hongdžija iz dinastije Ming (1488–1506) je cesarski dvor zaradi zaslug Džang Vanconga pri varovanju mesta temu kot fevd podelil »gorsko zemljišče« okoli današnjega nacionalnega gozdnega parka Džangdžjadžje. Džang Vancong je nato svojo družino preselil v gore, da bi tam upravljal posest. Leta 1630 (v tretjem letu vladavine cesarja Čongdžena iz dinastije Ming) je Džang Zaihong, vnuk v šesti generaciji Džang Vanconga, prejel vojaški čin in na tem območju ustanovil urad. To območje je postalo dedna posest družine Džang in dobilo ime Džangdžjadžje.
Upravna delitev Džangdžjadžje je upravno razdeljen v dve mestni okrožji in dva okraja. mestno okrožje Jongding () (ki vsebuje osrednje, pozidano območje mesta Džangdžjadžje) mestno okrožje Vulingjuan () okraj Cili () okraj Sangdži ()
Map<div style="position: relative" class="center">
Turizem Območje Vulingjuan, ki je od leta 1992 zavarovano kot Unescova svetovna dediščina, je priljubljena turistična destinacija.Tumult in den Himmelsbergen in FAZ vom 25. Oktober 201, Seiten R6 und R7
20. avgusta 2016 je bil čez kanjon v Narodnem parku Džangdžjadžje zgrajen stekleni most v slogu nebeške stene.Glasbrücke in China nach Besucheransturm gesperrt orf.at, 2. September, abgerufen am 2. September 2016.
Pobratena mesta Džangdžjadžje je pobraten z: Hadong County, Južna Koreja (2006) Santa Fe, Nova Mehika, ZDA (2009) Naruto, Tokušima, Japonska (2011) Arouca (Porto), Portugalska (2017)
Sklici
Zunanje povezave
Zhangjiajie with famous people Zhangjiajie city government Web site
Kategorija:Mesta na Kitajskem Kategorija:Hunan