Ivo Šoštarič slovenski aeronavtični inženir, letalski konstrukter in pilot * 31. december 1911, Jarosław, Avstro-Ogrska † 8. september 1989, Beograd, SFRJ.
Bil je eden izmed vodji prve akademske jadralne skupine v Jugoslaviji za gradnjo in letenje z jadralnimi letali v okviru aerokluba Naša Krila Maribor. Najbolj znan je po konstrukcijah jadralnih letal in šolskih vojaških letal v času Jugoslavije. Javnosti je najbolj poznan model Soko 522, ki je nastopal veliko v partizanskih filmih v vlogi nemškega Focke-Wulf Fw 190.
Življenjepis
thumb|right|300px|Letalo Utva 213 Vihor v Muzeju v Beogradu thumb|right|300px| Letalo Soko 522 v Muzeju v Beogradu Rodil se je v Jaroslavu v Avstro Ogrski. Po razpadu monarhije so se preselili v Maribor, kjer je obiskoval gimnazijo, vklučil se je v akademsko jadralno skupino v okviru aerokluba Naša Krila v Mariboru, kjer se je začela njegova bogata letalsko tehnična kariera.
Vpisal se je na Ljubljansko univerzo in dokončal študij strojništva na univerzi v Pragi na Deutsche technische Hohschule, kot je bila v tistem času navada saj zadnjega letnika ni bilo v Ljubljani. Med študijem se je vključil med jadralce v Masarykovi letacki ligi in opravil A jadralni izpit. Po odhodu klubskega kolega Cijana v Srbijo leta 1934 je prevzel vodstvo šolanja v aeroklubu. Leta 1936 se je kot aeronavtični inženir zaposlil na letališču v Zemunu. Izdelal je načrte za jadralno letalo Sraka z edinstvenim sistemom za montažo kril, poletela je leta 1937. Zaposlil se je v konstrukcijskem oddelku tovarne Zmaj v Zemunu, na področju montaže kril. Do leta 1938 je izdelal načrte za naslednja jadralna letala: Vrabec, Ševa, Čavka. Leta 1939 se je zaposlil v tovarni Utva v Pančevu. Njegove konstrukcije jadralnih letal: Jastreb, Soko, Lasta, Roda. Leta 1949 je izdelal leseno letalo Vihor 213, Soko 522 BHP. Leta 1950 je izdal konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar. Leta 1955 je odšel v Letalsko zvezo Jugoslavije. Kasneje se je zaposlil v Vazduhoplovnem Tehničnem Centru v Vršcu za izdelavo plastičnih jadralnih letal po nemški licenci. Leta 1975 so izdelali njegovo konstrukcijo TMG Šole 77.
Konstrukcije letal Utva 213 Vihor 520 BHP in Soko 522 600 BHP.
V 40 letih delovanja je letalstvo obogatil s 15 konstrukcijami.
Jadralna letala Njegove izdelane konstrukcije jadralnih letal: Vrabec 1:12, Roda 1:15, Čavka1:17, Jastreb 1:22, Sokol 1:24 TMG Šole 77 1:27, Lasta 1:35.
Sklici
Viri Kladnik, Darinka Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008
Glej tudi Boris Cijan Letalski center Maribor
Kategorija:Slovenski piloti Kategorija:Slovenski letalci Kategorija:Slovenski inženirji aeronavtike