Seznam osebnosti iz občine Sevnica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Sevnica.

do 18. stoletja

Peter Bonomo (1458, Trst, Furlanija - 4. julij 1546, Trst, Furlanija), humanist, škof, diplomat, državnik in duhovnik. Je eden najpomembnejših humanistov in diplomatov v jugovzhodnem delu Sv. rimskega cesarstva ob koncu 15. in v prvi polovici 16. stoletja. Bil je mentor in podpornik Primoža Trubarja. Verjetno je že pred letom 1490 postal duhovnik in kmalu pridobil vrsto beneficijev – med drugim tudi patronat nad župnijo Sv. Helene v Loki (pri Zidanem Mostu).

18. stoletje

Ignacij Verbega (30. junij 1737, Sevnica - 23. januar 1795, Zagreb), zdravnik, zavzemal se je za napredek splošne medicine v Zagrebu, prvo izobrazbo je dobil pri učitelju na graščini grofa Moscona v Sevnici. Anton Jurij Luby (4. junij 1749, Sevnica - 5. julij 1802, Gradec, Štajerska), teolog in duhovnik, oče Andrej bil oskrbnik sevniške graščine. Matija Laschan (18. februar 1770, Sevnica - 13. september 1832 Novo mesto), zdravnik - trudil se za cepljenje proti osepnicam, spisal več poljudnoznanstvenih člankov o Dolenjskih Toplicah. Janez Nepomuk Händl pl. Rebenburg (1770 - 1837, Gradec), graščak in družbeni delavec. V zadnjem desetletju 18. stoletja je bil oskrbnik Gradu Sevnica.

19. stoletje

Josip Pirkmayr (6. april 1810, Ljubljana - 13. november 1873, Zabukovje nad Sevnico), pisec in duhovnik. Zadnje desetletje življenja služboval v Zabukovju nad Sevnico. Andrej Ferdinand Malahovski (1813, Češka - 3. marec 1887, Ljubljana), izdelovalec orgel. Med drugim izdelal orgle tudi za Boštanj v občini Sevnica. Josip Plank (9. avgust 1815, Hall, Tirolska - 13. januar 1901, Dunaj), slikar. Za cerkev v naselju Šentjanž je naslikal križev pot po Führichu. Anton Žakelj (14. oktober 1816, Ledine - 26. april 1868, Veliki Trn), od leta 1866 bil župnik župnije Veliki Trn. Lenart Dereani (1820, Sevnica - 7. junij 1902, Sevnica), mizar in družbeni delavec. Član pripravljalnega odbora za organizacijo 5. vseslovenskega tabora v Sevnici (1869). Tomaž Dernjač (14. december 1823, Šentvid pri Planini - 31. avgust 1904, Sevnica), šolnik. Na sevniški šoli učil približno 31 let. V času njegovega učiteljevanja in vodenja sevniške osnovne šole je ta dobila prvo namensko zgrajeno šolsko poslopje, šolski vrt, šolski čebelnjak, šolsko knjižnico in se iz enorazrednice razvila v štirirazrednico (1885). Bil je soustanovitelj sevniške narodne čitalnice (1865) in njen knjižničar ter član pripravljalnega odbora za organizacijo 5. vseslovenskega tabora v Sevnici (2.5.1869). Leta 1903 ga je Občina Sevnica imenovala za svojega častnega občana. Karel Gorišek (19. april 1823, Planina pri Sevnici - 11. april 1871, Dunaj), tiskar in založnik. Alojzij Lenček (7. julij 1827, Dolsko pri Ljubljani - 20. julij 1884, Blanca), veleposestnik, politik, narodni delavec. Leta 1865 je bil soustanovitelj Narodne čitalnice v Sevnici, ki je bila slovesno odprta 7. 1. 1866 (prva v Posavju). Anton Smrekar (19. januar 1829, Slovenj Gradec- 5. avgust 1912, Sevnica), gradbeni inženir, posestnik in družbeni delavec. Bil je gospodarsko in družbeno zelo aktiven. Zaslužen za zgraditev prvega šolskega poslopja v Sevnici (1870–71). Vincenc Medic (4. april 1834, Vojnik - 5. februar 1898, Sevnica), ranocelnik, župan in družbeni delavec. Bil je družbeno aktiven kot večkratni župan in občinski odbornik. Jernej Pečnik (24. avgust 1835, Cesta (Dobrepolje, obč.) - 12. junij 1914, Ljubljana), arheolog, na ozemlju občine Sevnica našel izkopanine. Andrej Rovšek (14. november 1836, Ljubljana - 11. februar 1903, Gabrje pod Limbarsko Goro), podobar, izvršil je glavne in stranske oltarje za 35 različnih cerkva, med drugim tudi v Sevnici. Mihael Vošnjak (18. september 1837, Šoštanj - 2. julij 1920, Glion, Vaud, Švica), pesnik, politik, leta 1882 ustanovi hranilnico in posojilnico v Sevnici. Alfred Coronini Cronberg (5. avgust 1846, Boštanj - 12. december 1920, Gorica, Furlanija), politik, poslanec in graščak. Ivan Kunstič (1847, Peter na Medvedjem selu (Kristan Vrh) - 20. februar 1939, Celje), učitelj in društveni delavec. Sodeloval je pri ustanovitvi podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Sevnici(1885) in pri ustanovitvi olepševalnega društva v Sevnici (1888). Anton Umek (12. junij 1838, Vrh pri Boštanju - 15. julij 1871, Trušnje, Koroška, Avstrija), gospodarstvenik. Deloval je pod psevdonimom Okiški. Otomar Bamberg (22. januar 1848, Ljubljana - 1. april 1934, Arto pri Sevnici), slovenski tiskar in založnik nemškega rodugospodarstvenik. Franc Jontez (11. november 1853, Cerovec, Sevnica - 27. junij 1928, Velike Lašče), podobar, delal je za razne cerkve. Simon Ogrin (6. oktober 1851, Vrhnika - 3. maj 1930, Vrhnika), slikar. Naslikal je sv. Frančiška za cerkev župnije Boštanj. Ferdinand Kaliger (9. november 1852, Soteska - 6. april 1929, Tržič), učitelj in skladatelj. Med letoma 1873 - 1975 poučeval v Sevnici. Anton Levec (13. junij 1852, Radomlje - 15. junij 1936, Ljubljana), pravnik, pisatelj, dvorni sodni svetnik. Leta 1884 je v Sevnici ustanovil in vodil diletantsko gledališče. Jožef pl. Leskošek (21. julij 1853, Planina pri Sevnici - 2. avgust 1931, Gradec), general major in plemič. Franc Pišek (3. december 1856, Hotinja vas- 6. januar 1922, Orehova vas), politik in župan, pri politični diferenciaciji štajerskih Slovencev bil med ustanovitelji Slovenske kmečke zveze in v prvih odborih blagajnik, leta 1909 bil izvoljen za splošno skupino Celje, Laško, Sevnica, Brežice, Šmarje, Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Slovenj Gradec in Marenberg v štajerski deželni zbor. Andrej Jakil (18. december 1858, Rupa, Sovodnje ob Soči - 11. oktober 1926, Trst), industrialec in veleposestnik. Leta 1917 kupi premogovnik Krmelj v Šentjanžu, leta 1920 grad in veleposestvo Boštanj ob Savi, leta 1921 pa veleposestvo Radeče. Franjo Dular (26. avgust 1860, Podboršt, Sevnica - 14. januar 1924, Bosanska Gradiška, Bosna in Hercegovina), veterinar, napisal knjige Domači živinozdravnik, Umna živinoreja I. — II. ter Krmila in mlekarstvo. Služil je kot odličen popularizator živinorejske znanosti, kmete je poučil o pomoči pri živinskih boleznih, nadaljeval je delo, ki sta ga v 60. in 70. letih s podobnimi publikacijami začela Janez Bleiweis in Fran Govekar. Ivan Fon (27. september 1860, Loka pri Zidanem Mostu - 11. maj 1912, Celje), šolnik. Leta 1888 je napisal serijo člankov »O naravnoverski vzgoji v ljudski šoli«, sodeloval je pri Janežič-Bartlovem nemško-slovenskem slovarju in sestavil nem.-slov. slovar k 1. delu Prosch-Wiedenhoferjeve nemške čitanke za srednje šole. Ivan Dobršek (28. januar 1865, Žusem - 11. december 1939, Slovenska Bistrica), duhovnik, prosvetni delavec. Leta 1906 je prišel za župnika v Sevnico, velike zasluge ima za olepšanje župnijske cerkve sv. Nikolaja v Sevnici. Janez Evangelist Krek (27. november 1865, Sv. Gregor - 8. oktober 1917, Šentjanž), politik, sociolog, teolog, časnikar, pisatelj. Alojzij Praunseis (20. marec 1866, Sevnica - 3. avgust 1934, Ljubljana), zdravnik, zobozdravnik, v letih med 1904 - 1907 sodeloval v boju za poslovenjenje Društva zdravnikov na Kranjskem. Bil je med ustanovitelji Zdravniške zbornice za Slovenijo. Matija Kozinc (2. februar 1867, Žabjek pri Sevnici - 9. junij 1940, Sevnica), ključavničar in inovator. Ivan Križan (13. november 1868, Lenart v Slovenskih goricah - 7. junij 1924, Celje), notarski solicitator. Po njegovi zaslugi se je narodna misel v predvojnem nemškutarskem taboru v Sevnici začela širiti in kljubovati nemškemu navalu. Takratno nemško gasilsko društvo se je preoblikovalo v slovensko. Anton Dokler (28. maj 1869, Ostrožno pri Celju - 29. maj 1959, Sevnica), aktiven na družbenem področju, občinski odbornik in podžupan Sevnice. Štefan Lamper (17. december, 1869, Celje - 13. december 1929, Sevnica), gostinski delavec, župan in družbeni delavec. Ugledna osebnost v Sevnici, sodeloval je pri različnih gospodarskih aktivnostih, med letoma 1921 - 29 bil župan Občine Sevnica. Veselko Kovač (4. junij 1872, Studenec, Sevnica - 1. marec 1928, Kitajska), duhovnik, redovnik, frančiškan, misijonar. Engelbert Rakovec (2. november 1873, Poljčane - 4. maj 1961, Ribnica), jezikoslovec in duhovnik. Od leta 1915 je bil župnik v župniji Boštanj. Julij Slapšak (2. marec 1874, Rogačice - 8. september 1951, Ljubljana), šolnik in mladinski pisatelj. Deloval je na raznih področjih družbenega življenja, tako pri čebelarskih društvih, zadrugah, gasilskih organizacijah - urejal je Gasilski vestnik 1913-8, sodeloval tudi v občinskih odborih in v protialkoholnem gibanju. Josip Brinar (1. november 1872, Studence pri Hrastniku - 11. marec 1959, Celje), učitelj, prevajalec, mladinski pisatelj. Leta 1898 je opravil izpit za meščanske šole in poučeval v Brestanici (1899-1900) in Sevnici. Ivo Benkovič (24. junij 1875, Kamnik - 23. september 1943, Ljubljana), politik, pisatelj, prevajalec in odvetnik. V zadnjih letih avstro-ogrske monarhije je kot državno- in deželnozborski poslanec SKZ (SLS) zastopal katoliške interese. Fran Dobovšek (14. april 1876, Boštanj - 2. oktober 1915, Karpati), muzejski preparator in lepidopterolog. Vzgojil je dragoceno zbirko eksotičnih metuljev in jih podaril muzeju. Karel Cimperšek (11. februar 1877, Sevnica - 19. december 1953, Sevnica), trgovec in družbeni delavec. Bil je član in mecen več društev v Sevnici (pred prvo svetovno vojno načelnik okrajne bolniške blagajne Sevnica - Kozje, po vojni načelnik sevniškega okrajnega zastopa (do 1927), zatem načelnik okrajnega cestnega odbora, član okrajnega šolskega sveta ter soustanovitelj (1928) in blagajnik Električne zadruge v Sevnici). Karel Zupanc (9. december 1877, Primož pri Šentjurju pri Celju - 25. avgust 1946, Sevnica), mlinar, posestnik, hotelir. Anton Štefic (12. januar 1878, Gabrje nad Boštanjem ob Savi - 4. maj 1915, Gorica, Furlanija), kipar. Obiskoval je Osnovno šolo v Boštanju. Viktor Tiller (23. januar 1878, Brežice - 21. december 1961, Ljubljana), domoznanski pisec, šolnik. Ukvarjal se je s krajevno zgodovino Posavja in napisal poljudne brošure: Sevnica in okolica (1938). Milan Šuklje (18. junij 1881, Wiener Neustadt, Spodnja Avstrija - 10. februar 1937, Golnik), organizator in gospodarstvenik. Zaslužen je za gradnjo železnice Šentjanž-Sevnica. Rok Jesenko (5. avgust 1880, Globoko pri Šmarju pri Jelšah - 14. marec 1966, Sevnica), pravnik, politik, družbenopolitični delavec. V Sevnici je bil vidna javna osebnost. Bil je občinski odbornik, gerent in nato načelnik okrajnega zastopa. Hugo Uhliř (8. julij 1881, Golčův Jenikov, Češka - 18. februar 1965, Ljubljana), gradbenik, urednik in kulturni delavec. Leta 1915 je v Ljubljani ustanovil založbo Umetniška propaganda, ki je imela sedež večinoma v Loki pri Zidanem Mostu. Anton Terbovc (16. december 1882, Žirovnica - 23. september 1962, Miami, Florida, ZDA), časnikar, publicist, društveni delavec. Učil se je za vrtnarja in med letoma 1900-1903 vodil graščinsko vrtnarijo v Loki. Franc Drnovšek (27. september 1883, Trbovlje - 29. junij 1966, Ljubljana), šolnik in narodni delavec. Učitelj, nadučitelj in šolski upravitelj (1923–7) ter član krajevnega šolskega sveta. Bil je soustanovitelj Telovadnega društva Sokol v Sevnici (1912), leta 1933 pa je uredil priročnik iz domoznanstva, ki je obravnaval snov vsega Posavja. Franc Trupej (28. september 1883, Orešje pri Sevnici - 3. oktober 1958, Sevnica), posestnik, obrtnik, župan in družbeni delavec. Zaslužen je za začetek gradnje odseka železniške proge Tržišče–Sevnica (1936–38). Rudolf Kavčič (15. april 1885, Ljubljana), gradbenik. Leta 1921 bil postavljen za šefa pri trasiranju proge Šentjanž-Sevnica. Gašper Lipovšek (4. december 1886, Šmarje pri Sevnici - 13. september 1956, Celje), pravnik, okrajni glavar, sreski načelnik in banski inšpektor.