thumb|350px|right|Bližnji vzhod s filistejskimi mesti Gaza, Ašdod, Aškelon, Ekron in Gat
Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem. Filisteja je danes del Palestine in Izraela. Filistejci so iz Biblije znani po stalnih sporih z Izraelci.
Primarni vir podatkov o Filistejcih je hebrejska Biblija, čeprav so dokazani že na reliefih Ramzesa III. v Medinet Habuju. Na slednjem se imenujejo Peleseti, kar ustreza hebrejskemu imenu Pelešet,Raffaele D'Amato; Andrea Salimbeti (2015). Sea Peoples of the Bronze Age Mediterranean c. 1400 BC-1000 BC. Bloomsbury Publishing. str. 30–32. ISBN 978-1-4728-0683-3. in asirskim imenom Palastu, Pilišti ali Pilistu.Hans Wildberger (1979) . Isaiah 13-27: A Continental Commentary. Prevod Thomas H. Trapp. Fortress Press. str. 95. ISBN 978-1-4514-0934-5.
V hebrejski Bibliji so prvič omenjeni na seznamu Noetovih potomcev, kjer zanje piše, da so potomci Kasluhima, sina Hamovega sina Mizraima.1 Mojzes 10:13-14. Filistejci iz Prve Mojzesove knjige so bili Abrahamovi prijatelji in niso istovetni s Filistejci, ki so v rabinski devteronomski zgodovini opisani kot bojevito ljudstvo.Jobling, David; Rose, Catherine (1996). Reading as a Philistine. V Mark G. Brett. Ethnicity and the Bible. BRILL. str. 404. ISBN 9780391041264. Devteronomska zgodovina omenja "pet vladarjev Palestincev", se pravi vladarjev petih mestnih držav v jugozahodnem Levantu: Gaza, Aškelon, Ašdod, Ekron in Gat od Vadi Gaza na jugu do reke Jargon na severu. Opisi omenjajo, da so bili v nekem obdobju najnevarnejši sovražniki izraelskega kraljestva.Fahlbusch & Bromiley 2005. Philistines. str. 185. V Septuaginti se v nasprotju s tem imenujejo allophuloi (grško ἀλλόφυλοι) in ne Filistejci, kar preposto pomeni "drugo ljudstvo".
Poreklo Filistejcev je predmet več teorij. V nekaterih odlomkih v Bibliji so povezujejo z drugimi bibličnimi skupinami, na primer s Kaftoriti ter Keretiti in Peletiti. Ker sta bili slednji ljudstvi po poreklu s Krete,Romey, Kristin (2016). Discovery of Philistine Cemetery May Solve Biblical Mystery. National Geographic (website). Pridobljeno 31. julija 2017. Filistejcem pripisovali egejsko poreklo.W. Max Müller (1906). Cherethites. V Isidore Singer. Jewish Encyclopedia. Ktav Publishing House. Egejska teorija o poreklu Filistejcev je sporna.Drews 1998.Hitchcock 2011.Vandersleyen 1985, str. 53. Filistejci torej niso prišli niti s Krete niti z egejskih otokov, ampak verjetno z južne obale Male Azije ali iz Sirije.
Leta 2016 je bilo odkrito veliko filistejsko pokopališče, na katerem je bilo v ovalnih grobovih pokopanih več kot 150 pokojnikov. Oblika grobov kaže na egejski izvor, ki še ni potrjen z genetskimi analizami.Biblical archaeology.Britannica.com.Philippe Bohstrom. Archaeologists find first-ever Philistine cemetery in Israel. Haaretz, 10. julij 2016.
Etimologija thumb|250px|Peleseti, ujetniki Ramzesa III.; relief v templju v Medinet Habuju iz obdobja okoli 1185-1152 pr. n. št.
Slovensko ime Filistejci zhaja iz latinskega Philistinus, to pa iz poznogrškega Philistinoi, hebrejskega Plištim, kar pomeni "ljudstvo iz Plišta", akadskega Palastu in egipčanskega Palusata.Philistine. Online Etymology Dictionary. Isti izvor ima tudi ime Palestina.Origin and meaning of the name Palestine. Online Etymology Dictionary. Pridobljeno 6. oktobra 2018.
Filistejci so še vedno predmet raziskav in ugibanj svetopisemske arheologije. Svetopisemski Filistejci se že od leta 1846 povezujejo z egipčanskimi Peleseti, omenjenimi na petih egipčanskih napisihHincks, Edward (1846). "An Attempt to Ascertain the Number, Names, and Powers, of the Letters of the Hieroglyphic, or Ancient Egyptian Alphabet; Grounded on the Establishment of a New Principle in the Use of Phonetic Characters". The Transactions of the Royal Irish Academy 21: 176. JSTOR 30079013.Osburn, William (1846). Ancient Egypt, Her Testimony to the Truth of the Bible. Samuel Bagster and sons. str. 107.Vandersleyen 1985, str. 40–41, op. 9.Vandersleyen 1985, str. 39–41. iz obdobja od okoli 1150 do okoli 900 pr. n. št. Leta 1873 so se začele tudi primerjave z egejskimi Pelazgi.Drews 1995, str. 55. Dokazi za povezave Filistejcev s Pelazgi so etimološki in sporni.Nissim Raphael Ganor (2009). Who Were the Phoenicians?Assaf Yasur-Landau (16. junij 2014). The Philistines and Aegean Migration at the End of the Late Bronze Age. Cambridge University Press. str. 180. ISBN 978-1-139-48587-6. Arheološke raziskave niso mogle dokazati masovne naselitve Filistejcev v obdobju Ramzesa III. (1186–1155 pr. n. št.) Israel Finkelstein. Is The Philistine Paradigm Still Viable? V Bietak, M.,(ur.). The Synchronisation of Civilisations in the Eastern Mediterranean in the Second Millennium B. C. III. Proceedings of the SCIEM 2000 – 2nd Euro- Conference, Vienna, 28th of May–1st of June 2003, Denkschriften der Ge- samtakademie 37, Contributions to the Chronology of the Eastern Mediterranean 9, Vienna 2007, str. 517–524. Drews 1995, str. 69.Ussishkin 2008, str. 207.
V luvijskih besedilihE.Rieken. A. Süel, ur. Das Zeichen <sà> im Hieroglyphen-luwischen. Acts of the VIIth International Congress of Hittitology, Çorum, August 25–31, 2008. Ankara: Anıt Matbaa 2: 651–660.; Rieken Yakubovich (2010). The new values of Luwian signs L 319 and L 172. Ipamati kistamati pari tumatimis: Luwian and Hittite Studies Presented to J. David Hawkins on the Occasion of his 70th Birthday. Tel-Aviv: Institute of Archaeology: 199–219., 215-216. je omenjena Valistina, ki se je izgovarjala tudi Palistina,J. David Hawkins (2011). "The inscriptions of the Aleppo Temple". Anatolian Studies 61: 35–54. doi:10.1017/s0066154600008772. "kraljestvo nekje na ravnini 'Amuk, kjer je bilo nekoč kraljestvo Amurru".J. David Hawkins (2000). Inscription TELL TAYINAT 1: Corpus of Hieroglyphic Luwian Inscriptions 1. Inscriptions of the Iron Age. Berlin: de Gruyter. str. 2.366.
Druga teorija, ki jo je predlagal Jacobsohn, trdi, da ime izhaja z dokazanega ilirskega naselja Paleste. Krajani so se po ustaljeni slovnični praksi imenovali Palestīnī.Bonfante 1946, str. 251–262.
Allen Jones je predlagal, da je ime Filisteja popačenka grškega izraza phyle histia ("srčno pleme"), ki se v jonskem narečju izgovarja hestia.Jones 1972, str. 343–350.
Omembe v Bibliji Tora (Pentatevh) V seznamu Noetovih potomcev1 Mojzes 10. so Filistejci omenjeni kot potomci Micrajima, svetopisemskega praočeta Egipčanov: "Micrájimu so se rodili Ludéjci, Anaméjci, Lehabéjci, Naftuhéjci, Patroséjci, Kasluhéjci, od katerih so izšli Filistejci, in Kaftoréjci." Med razlagalci Biblije je nekaj nesoglesij okoli tega, ali so bili Filistejci potomci Kasluhejcev ali Kaftorejcev. Sporno je tudi poreklo samih Kasluhejcev in Kaftorejcev,Macalister 1911, str. 14. ker jih imajo nekateri poznavalci za Semite.Friedrich Schwally. "Die Rasse der Philistäer". V Zeitschrift für Wissenschaftliche Theologie xxxiv (1891):103.Bernhard Stade (1881). Geschichte des Volkes Israel.Cornelis Tiele (1893). De goden der Filistijnen en hun dienst. V Geschiedenis van den godsdienst in de oudheid tot op Alexander den Groote.
Tora ne omenja Filistejcev kot ljudstva, ki bi ga bilo treba izgnati iz Kanaana, čeprav niso bili na seznamu ljudstev, katerim je Abraham podelil zemljo "od Egipčanske reke do Evfrata".1 Mojzes 10:18-19. Bog je Izraelcem ukazal, naj se po izhodu iz Egipta izognejo filistejskemu ozemlju,2 Mojzes 13:17. v 1 Mojzes 21:22-27 pa je Abraham v nasprotju s tem pristal na prisego zvestobe filistejskemu kralju Abimelehu in njegovim naslednikom. Enak sporazum je s filistejskim kraljem sklenil tudi njegov sin Izak.1 Mojzes 26:28-29.
Devteronomska zgodovina thumb|right|200px| James Tissot (1896–1902): Samson je z oslovo čeljustjo ubil tisoč mož
Rabinski viri trdijo, da Filistejci iz Geneze niso bili enaki Filistejcem iz devteronomske zgodovine (knjige od Jozueta do Druge knjige kraljev). Razlikujejo se tudi v Septuaginti, v kateri je v Sodnikih in Samuelovi knjigi njihovo ime prevedno v ἀλλόφυλοι (alofiloi, druga ljudstva).Drews 1998, str. 49. Robert Drews iz tega sklepa, da je izraz Filistejci v tem obdobju pomenil preprosto "Neizraelce v Obljubljeni deželi".Drews 1998, str. 51. V Sodnikih 13:1 je zapis, da so Filistejci v času Samsona štirideset let vladali Izraelcem. Prva Samuelova knjiga 5-6 pravi celo to, da so jim celo vzeli "Božjo skrinjo (zaveze) in jo (za nekaj mesecev) prinesli v Dagónov tempelj."
Nekaj svetopisemskim besedil, na primer Pripoved o skrinji zaveze, omenja, da je bil Gat v pozni železni dobi I in zgodnji železni dobi II pomembno mesto.Finkelstein 2002, str. 131–167. Omenjen ja na kar 250 mestih, večinoma kot Izraelcem sovražno mesto, ki ga je nazadnje ukrotil kralj David.
Filistejci so v Bibliji opisani večinoma kot glavni sovražniki Izraelcev. Do ustanovitve Novoasirskega cesarstva (10. stoletje pr. n. št.-pozno 7. stoletje pr. n. št.) sta se ljudstvi neprestano vojskovali. Filistejska mesta so takrat izgubila svojo neodvisnost in prišla pod oblast Asircev, ki so vse upore v naslednjih letih zadušili. Filisteja je bila kasneje vključena v Novobabilonsko cesarstvo in zatem v Ahemenidsko cesarstvo. V poznem 5. stoletju pr. n. št. so Filistejci kot prepoznavna etnična skupina povsem izginili.Meyers 1997, str. 313.
Preroki Prerok Amos (1:8) omenja božjo obljubo, da bo izgnal Filistejce iz Ašdoda, Aškelona in Ekrona, kamor jih je pripeljal iz Kaftorja (Amos 9:7). V grški različici besedila jih je pripeljal iz Kapadokije. .
Bitke med Izraelci in Filistejci thumb|250px|Filistejska zmaga nad Izraelci; ilustracija v Bibliji iz leta 1896
V Bibliji so opisanje naslednje bitke med Izraelci in Filistejci:Herzog & Gichon 2006.
Bitka v Šefeli (2 Kroniška 28:18). Bitka pri Efeku, v kateri so Filistejci porazili Izraelce in jim vzeli skrinjo zaveze (1 Samuel 4:1–10). Poraz Filistejcev pri Eben-Ezerju (1 Samuel 7:3–14). Za njo so imeli Filistejci nekaj uspešnih bitk, ki so jim omogočile podjarmljenje in lokalno razorožitev Izraelcev. V 1 Samuel 13:19–21 je zapis, da so bili izraelski kovači prepovedani, zato so morali Izrealci nosit pojedelsko orodje ostrit k filistejskim kovačem. Spopad pri Mihmasu, v kateri so Jonatan in njegovi možje iztrebili Filistejce (1 Samuel 14). V bližini doline Elah je David v enem samem medsebojnem spopadu porazil Goliata (1 Samuel 17). Filistejci so porazili Izraelce na gori Gilboa in ubili kralja Saula in njegove sinove Jonatana, Abinadaba in Malkishua (1 Samuel 31). Ezekija je porazil Filistejce v Gazi in osvojil njihovo ozemlje (2 Kralji 18:5–8).
Arheološki dokazi Ozemlje Po Jozui 13:3 in 1 Samuel 6:17 se je ozemlje Filistejcev imenovalo Filisteja. Tvorilo jo je pet mestnih držav (pentapolis) v jugozahodnem Levantu: Gaza, Aškelon, Ašdod, Ekron in Gat od vadija Gaza na jugu do reke Jargon na severu. Meja na vzhodu ni bila določena.
Tel Kasile (dobesedno "pristaniško mesto") in Afek na severni meji filistejskega ozemlja sta bili naseljeni s s filistejskim in nefilistejskim prebivalstvom.Gösta Werner Ahlström (1993). The History of Ancient Palestine. Fortress Press. str. 311. ISBN 978-0-8006-2770-6.
Položaj mesta Gat ni povsem zanesljivo določen. Trenutno prevladuje mnenje, da je stal na mestu sedanjega Tel es-Safija nedaleč od Ekrona.Trevor Bryce (10. september 2009). The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia: The Near East from the Early Bronze Age to the fall of the Persian Empire. Routledge. str. 249. ISBN 978-1-134-15907-9. Nedoločen je tudi položaj mesta Ziklag, ki je v Bibliji omenjen kot mejno mesto med Filistejo in Izraelom.Butler, Trent C, ur. "Ziklag". Holman Bible Dictionary, (1991).
Egipčanski napisi