Tadej Pogačar, znan tudi pod vzdevkom Pogi, slovenski poklicni kolesar, * 21. september 1998, Klanec pri Komendi, Slovenija. Od leta 2019 je član World Tour ekipe UAE Team Emirates XRG.
Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na Dirki po Franciji in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Induráin.
Leta 2026 je v 19. etapi Toura, na slovitem vzponu na Alpe d'Huez (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord Marca Pantanija (36:40).
V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za Laureus, najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le Tini Maze.
Skupno je v karieri osvojil 6 Grand Tourov (tritedenskih dirk), 7 velikih enotedenskih dirk, 13 spomenikov in 12 navadnih klasik. Je evropski prvak (2025), dvakratni svetovni prvak (2024, 2025) in bronast na OI leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, državni prvak v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v kronometru). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi 130 profesionalnih zmag (15. na večni lestvici).
Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal Tour in SP v cestni dirki (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v cestni dirki. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil Tour in tudi naslov svetovnega ter evropskega prvaka na cestni dirki.
Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini spomenikov uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih (Dirka po Lombardiji) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih spomenikih v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike (Dirka po Flandriji, Liège–Bastogne–Liège, Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024.
Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu (trojna krona ter dva spomenika) in šele drugi po Fausto Coppiju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno trojno krono (zmaga na Giru, Touru in svetovnem prvenstvu v cestni dirki v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček Giro–Tour, pred tem so to dosegli še Fausto Coppi (1949, 1952), Jacques Anquetil (1964), Eddy Merckx (1970, 1972, 1974), Bernard Hinault (1982, 1985), Stephen Roche (1987), Miguel Indurain (1992, 1993) in Marco Pantani (1998).
Leta 2020 je postal prvi Slovenec z zmago na Dirki po Franciji, naslednje leto pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko (2024, 2025, 2026). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil skupaj 71 dni, zeleno majico najboljšega po točkah (3 dni), pikčasto majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, belo majico najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati. V svojem debiju na olimpijskih igrah leta 2021 v Tokiu je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem Glasgowu. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil Dirko po Italiji, svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut.
Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); Tirreno–Adriatico (2021-22), Pariz–Nica (2023), Dirko po Kataloniji (2024), Auvergne−Rona−Alpe (2025), Dirko po Romandiji (2026) in pa Dirko po Švici (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih spomenikov, najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); Milano–San Remo (2026), Dirko po Flandriji (2023, 2025–26), Liège–Bastogne–Liège (2021, 2024–26) in Dirko po Lombardiji (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na Dirki po Sloveniji (2021, 2022) in je državni prvak v cestni dirki (2023) ter trikratni državni prvak v kronometru (2019, 2020, 2023).
Je vodilni na svetovni lestvici UCI, kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 272 tednov (in rekordnih 262 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.
Po prvi zmagi na Touru so se Pogačarju v Dubaju poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu Burdž Kalifa, visoko preko 800 metrov. Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v Abu Dabiju, prestolnici ZAE.
Življenjepis Rojen je bil na Klancu pri Komendi, mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z žogo. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral nogomet pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener Miha Koncilija, ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu Tilnu. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na Trsteniku pri Kranju.
Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v Ljubljani in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v Kranju, a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko.
S svojo zaročenko, kolesarko Urško Žigart, s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v Monaku. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck.
Kariera
2008–2016: Mlajše selekcije Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog Ljubljana, katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v Trsteniku 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega.
Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na Krvavec in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v Gabrju leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v Kranju.
In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v vožnji na čas, z etapno in skupno zmago na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v Italiji in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem Plumelecu.
2017: ROG Ljubljana Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po Sloveniji, ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi belo majico za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo.
2018: Ljubljana Gusto Xaurum Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum.
Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na Češkem, avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po Furlaniji. Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju.
2019: UAE Team Emirates thumb|right|202px|Pogačar na DP v kronometruna Pokljuki (leta 2020)S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023. Prva njegova dirka med profesionalci je bila že 15. januarja v Avstraliji, kjer je na Tour Down Under, kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.
Povsem nenačrtovano je sledila portugalska enotedenska Dirko po Algarveju kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi bolezni in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na klanec mu je prinesla tudi rumeno majico, ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci. Sledila je enodnevna klasika Strade Bianche in Miguel Indurain, nato pa velika enotedenska Dirka po Baskiji, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.
Sledile so ardenske klasike: Amstel Gold Race, Valonska puščica in Liège-Bastogne-Liège.
Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, Dirka po Kaliforniji. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.
Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v kronometru, kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila Dirka po Sloveniji, kjer je osvojil skupno 4. mesto in belo majico najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi zelene majice in skupne zmage. Konec junija pa je potekalo tudi DP v cestni dirki v Radovljici, kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23.