Evropski divji bezèg (znanstveno ime Sambucus racemosa) je listopadni grm iz družine pižmičevk, ki je razširjen po Evropi, Aziji in Severni Ameriki.
Opis V višino ta zelo gost grm doseže do 3 metre, ima pa zelo plitev in razvejan koreninski sistem. Listi so dolgi med 10 in 25 cm in so lihopernato sestavljeni iz od 5 do 7 cm dolgih lističev. Cvetovi so rumenkasto zelene barve in so združeni v pokončna jajčasta grozdasta socvetja. V Sloveniji cveti od aprila do junija, iz oplojenih cvetov pa se razvijejo rdeči plodovi, ki so hrana pticam in mnogim drugim živalim.
Širi se s pomočjo semen, ki jih s svojimi iztrebki raznašajo ptice.Pojar, J. & A. MacKinnon. (1994). Plants of the Pacific Northwest. Lone Pine Publishing.
Podvrste in varietete Sambucus racemosa subsp. kamtschatica — severovzhodna Azija. Sambucus racemosa var. melanocarpa — zahodne ZDA in KanadaSambucus racemosa var. melanocarpaSARAM4Jepson eFlora Sambucus racemosa subsp. pubens — vzhodna Severna Amerika Sambucus racemosa subsp. racemosa — Evropa Sambucus racemosa var. racemosa — pacifiška obala Sambucus racemosa subsp. sibirica — Sibirija Sambucus racemosa subsp. sieboldiana — Japonska
Uporaba Evropski divji bezeg se je v tradicionalni medicini severnoameriških staroselcev uporabljal kot sredstvo za povzročanje bruhanja (emetik) in za lajšanje kašlja, kožnih bolezni in pri ginekoloških težavah.University of Michigan at Dearborn: Native American Ethnobotany for Sambucus racemosa
Les divjega bezga so nekoč uporabljali za rezljanje drobnih lesenih izdelkov, listje pa za odganjanje mrčesa. Surovi plodovi niso užitni, po termični obdelavi pa se lahko uživajo, če se iz njih odstranijo semena, ki so strupena.
Sklici
Kategorija:Pižmičevke Kategorija:Užitne rastline Kategorija:Flora Azije Kategorija:Flora Evrope Kategorija:Flora Severne Amerike Kategorija:Flora Slovenije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753 Kategorija:Strupene rastline Kategorija:Rastline z rumenimi cvetovi in petimi venčnimi listi