Ajdinski emirat (turško Aydınoğulları Beyliği), Ajdinidi ali Ajdinska dinastija (tuško Aydınoğulları) je bil eden od anatolskih bejlukov, znan po pomorskem piratstvu.
Ime Emirat je dobil ime po svojem ustanovitelju Aydınoğlu Mehmed Begu.
Prestolnica Ajdinski emirat je bil eden od obmejnih emiratov, ki so jih ustanovili Oguzi med propadanjem Sultanata Rum. Prva prestolnica emirata je bil Birgi, druga pa Ayasoluk, sedanji Selçuk.
Zgodovina Ajdinidi so posedovali tudi del pristanišča, občasno pa celo pristanišče Smirna (sedanji İzmir). Predvsem med vladanjem Umur Bega so bili pomembna pomorska sila.Hans Theunissen. Venice and the Turkoman Begliks of Menteşe and Aydın (PDF). Utrecht University. Arhivirano iz Chapter V of Ottoman-Venetian diplomatics, the Ahd-Names the original 27. februarja 2008. Kot taki so igrali pomembno vlogo v bizantinski državljanski vojni 1341–1347, v kateri je bil Umur Beg zaveznik Ivana VI. Kantakuzena. Kot taki so tudi izzvali latinski smirnski križarski pohod (1343-1351), v katerem so izgubili Smirno.
Emirat je bil priključen k Osmanskemu cesarstvu, prvič leta 1390. Po vdoru Timur Lenka v Anatolijo leta 1402 se je začelo nestabilno obdobje, ki je trajalo do leta 1425. Naslednje leto je bil Ajdinski emirat dokončno vključen v Osmansko cesarstvo.
Arhitektura Ajdinski begi so zapustili pomembna arhitekturna dela, predvsem v prestolnicah Birgiju in Ayasoluku.
Zapuščina Po dinastiji se imenuje mesto Aydin, antični Trales.
Seznam vladarjev
Muharizalsîn Gazi Mehmed Beg (1308-1334)C.E. Bosworth. The New Islamic Dynasties. Columbia University Press, 1996. str. 221. Umur Beg (1334-1348) Khidr b. Mehmed (1348-1360) Isa b. Mehmed(1360-1390)
V Osmanskem cesarstvu (1390-1402)
İsaoğlu Musa Beg (1402-1403) Musaoğlu II. Umur Beg (1403-1405) İzmiroğlu Cüneyd Beg (1405-1426)
Sklici
Viri
Kategorija:Bivše države v Aziji