Župnija Predloka je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Dekani, ki je del Škofije Koper. Župnija se razteza od Slavnika na severovzhodu, na jugovzhodu do meje s Hrvaško in v istrsko zaledje do reke Rižane, pod kraškim robom pa proti severozahodu, vse do Črnega Kala, Ospa in Socerba ter tamkajšnje meje z Italijo, nad Trstom.
Poleg župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ima še veliko število sedanjih podružničnih cerkva.
Zgodovina Kako je potekalo organiziranje župnij na teritoriju tržaške škofije, ni znano, saj prvi podatki o tamkajšnjih župnijah izvirajo šele iz 13. stoletja; njihova struktura pa je vendarle deloma razvidna iz popisa papeških dajatev iz leta 1272. V skladu s tem za prvo pražupnijo velja Župnija Predloka, ki je nastala za slovansko prebivalstvo tržaškega zaledja, vas pa se prvič omenja že leta 1067. Glede na zapise v zadevni listini je tamkajšnja cerkev tedaj že stala, o čemer priča tudi patrocinij sv. Janeza Krstnika, ki se povezuje s poznoantičnimi krstnimi cerkvami oziroma pražupnijami in prednicami župnij na podeželju, tako imenovanih ecclesia baptismalis. Nastanek župnije tako lahko postavimo v 10. stoletje, sprva pa je obsegala še kasnejše župnije v Ospu, Dolini pri Trstu in Brezovici. Župnija se leta 1272 v zgodovinskih virih posredno omenja z župnikom, s patrocinijem pa leta 1346. Pravice nad župnijo je v polni meri (de iure) uveljavljal in izvajal tržaški škof. Leta 1740 se je cesar Friderik III. s soglasjem tržaškega škofa Antona Goppa obrnil na papeža Pavla II., s prošnjo, da župnijo inkorporira benediktinskemu ženskemu samostanu sv. Ciprijana (S. Benedetto della Cella) v Trstu. Inkorporacijsko listino je izdal šele papež Sikst IV. leta 1475. Župnija je ostala ostala v posesti tržaških benediktink vse do 19. stoletja.
Župnijska kronika in drugi dokumenti naj bi bili uničeni leta 1943, ko sta bila požgana župnišče in tudi cerkev v Loki, tako da v župniji hranijo matične knjige šele od leta 1960 dalje. Pred drugo svetovno vojno je župnijski kompleks v vasi obsegal samo cerkev, župnišče in skromno mežnarijo. Del župnijske cerkve so po vojni nacionalizirali, vendar ga kasneje, tudi na zahteve župnika in župljanov, verjetno tudi tedanjega apostolskega administratorja za Slovensko Primorje, vrnili župniji.
Povečanje župnije Na podlagi škofijskega odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila župnija Predloka povečana, k njej sta bili namreč pridruženi dve župniji s svojima župnijskima cerkvama, ki sta postali podružnici, ter še dve podružnici drugih župnij: Župnija Osp – podružnica sv. Tomaža v Ospu Župnija Podgorje – podružnica sv. Saba v Podgorju podružnica Povišanja sv. Križa v Kastelcu (iz Župnije Klanec) podružnica sv. Socerba (Servula) v Socerbu (iz Župnije Klanec).
Sakralni objekti
# Slika Cerkev Naselje 1. cerkev sv. Janeza Krstnika(župnijska cerkev) Predloka 2. cerkev sv. Apolonije Bezovica 3. cerkev Marijinega vnebovzetja Bezovica (Vzroček) 4. cerkev sv. Trojice Hrastovlje 5. cerkev sv. Cecilije Loka 6. cerkev sv. Helene Podpeč 7. cerkev sv. Jakoba Stepani 8. cerkev sv. Janeza Krstnika Dol pri Hrastovljah 9. cerkev sv. Jurija Rožar 10. cerkev sv. Martina Zazid 11. cerkev sv. Štefana Zanigrad
Po 1. januarju 2018:
# Slika Cerkev Naselje1. cerkev sv. Valentina Črni Kal2. cerkev sv. Nikolaja Gabrovica pri Črnem Kalu3. cerkev sv. Tomaža Osp4. cerkev sv. Pavla Črnotiče5. cerkev Marije Snežne Črnotiče (Gradišca)6. cerkev sv. Saba Podgorje7. cerkev sv. Socerba Socerb8. cerkev sv. Križa Kastelec9. cerkev sv. Križa Rakitovec
Sklici
Viri
Predloka Predloka Kategorija:Predloka