Koncept krogelne Zemlje se je prvič pojavil približno v 5. stoletju pr. n. št. med grškimi filozofi. Do 3. stoletja pr. n. št. je ostal špekulacija, pozneje pa so ga helenistični astronomi sprejemali kot dejstvo in so tudi izračunali obseg Zemlje. V pozni antiki in srednjem veku se je ta paradigma polagoma uveljavila v vsem Starem svetu.Nadaljevanje v rimski in srednjeveški misli: Reinhard Krüger: "Materialien und Dokumente zur mittelalterlichen Erdkugeltheorie von der Spätantike bis zur Kolumbusfahrt (1492)"Ragep, F. Jamil: "Astronomy", in: Krämer, Gudrun (ed.) et al.: Encyclopaedia of Islam, THREE, Brill 2010Prevzem v indijski astronomiji: Pingree, David. "History of Mathematical Astronomy in India", Dictionary of Scientific Biography, Vol. 15 (1978), str. 533–633 (554f.); Glick, Thomas F., Livesey, Steven John, Wallis, Faith (eds.): "Medieval Science, Technology, and Medicine: An Encyclopedia", Routledge, New York 2005, , str. 463Prevzem na Kitajskem od evropskih učenjakov: Jean-Claude Martzloff, “Space and Time in Chinese Texts of Astronomy and of Mathematical Astronomy in the Seventeenth and Eighteenth Centuries”, Chinese Science 11 (1993–94): 66–92 (69) and Christopher Cullen, "A Chinese Eratosthenes of the Flat Earth: A Study of a Fragment of Cosmology in Huai Nan tzu 淮 南 子", Bulletin of the School of Oriental and African Studies, Vol. 39, No. 1 (1976), str. 106–127 (107) Krogelnost Zemlje sta z obplutjem sveta praktično dokazala Ferdinand Magellan in Juan Sebastián Elcano (1519–1522).Pigafetta, Antonio (1906). Magellan's Voyage around the World. Arthur A. Clark.
Koncept krogelne Zemlje je izpodrinil zgodnejša prepričanja o ploščati Zemlji: V starejši mezopotamski mitologiji so si svet predstavljali kot ploščat disk, nad katerim plava polkrogelna kupola, in so na tej zamisli temeljili tudi prvi zemljevidi sveta, npr. Anaksimandrov in Hekatajev. Med drugimi predstavami o obliki Zemlje sta bila tudi sedemnadstropni zigurat in kozmična gora, omenjena v Avesti in antičnih perzijskih spisih.
Spoznanje, da lahko obliko Zemlje natančneje opišemo kot elipsoid, je v 17. stoletju prvi zapisal Isaac Newton v delu Principia mathematica. V začetku 19. stoletja so ugotovili, da je zemeljski elipsoid sploščen v razmerju 1 : 300 (Delambre, Everest). Današnja vrednost razmerja, ki jo je v 1960. letih določilo Obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike, je blizu 1 : 298,25.Novejše satelitske meritve kažejo, da ima Zemlja rahlo hruškasto obliko. Hugh Thurston, Early Astronomy, (New York: Springer-Verlag), str. 119. .
Sklici
Kategorija:Zgodovina astronomije Kategorija:Kartografija Kategorija:Zemlja Kategorija:Kozmologija