Zdrobljena zrcala (1981) je avtobiografski roman Tarasa Kermaunerja.
Vsebina
V sanjskem srcu Ljubljane
V prvem delu knjige glavna oseba – pisatelj sam – predstavi sebe in nekatere druge osebe v njegovem življenju. Piše osmrtnice, na začetku osmrtnico Toneta Habeta. Vrne se nazaj v čas in razlaga o prijateljevanju z njim in njegovim sinom Vladom. Sprašuje se o življenju, o sebi, odnosih in času. Z očetom nista imela najlepšega odnosa, saj se z njim ni mogel o ničemer pogovarjati, medtem ko mu je bilo s Habetovo družino bolj prijetno. Nato opisuje dogajanje 30 let kasneje in se sprašuje, kam ga je odneslo, kam ga žene. S Tonetom se večkrat pogovarjata v bifeju. V zadnjem delu poglavja opisuje Habetov pogreb.
Pot čez vodo
Opisuje pot dveh popotnikov – sebe kot pripovedovalca in Maksa Marksa. Pripovedovalca naslika slikar Krištof, pripovedovalec analizira njegovo sliko in preko nje tudi sebe. Nato opiše še sliko, prav tako njegov portret, slikarja Marksa in opazi razlike med eno in drugo. Omeni druženje obeh slikarjev, njega in še dveh drugih ljudi. V zadnjem delu poglavja predstavi še prvega slikarja, torej Krištofa, njegovo psihično bolezen in svoj pogled nanj.
Beli srebrni časi
Junak se spominja preteklih časov, otroških dni, staršev, primerja nekoč in danes. Zaželi si bolečine, ki bi po njegovem spremenila okoliščine. Spominja se svojega dobrega znanca Lužarja, analizira njegovo dramatiko glede na svoj svet, kasneje razmišlja o dramatiki in pisateljih na splošno. Na koncu se sprašuje, o kom sploh piše, o kom bi moral pisati in o kom v resnici je. Zgodbo zaključi z molitvijo oziroma prošnjo, naj svet nosi njega in ne obratno.
Kritike
Viri
Andrej Inkret. Taras Kermauner: Zdrobljena zrcala. Naši razgledi 25. 9. 1981. 518. Drago Jančar. Ostri koščki življenja. Dnevnik 10. 10. 1981. 7. Tomislav Virk. [Dva tisoč] 2000 1981 (19/20). 142–144.
Kategorija:Taras Kermauner Kategorija:Slovenski avtobiografski romani Kategorija:Knjige leta 1981