Koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19 ali covid-19, tudi samo covid ali kovid) Krvina, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–, www.fran.si, dostop 22. 1. 2022. je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob kašlju in kihanju. Povprečna inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva. Širjenje je mogoče omejiti z umivanjem rok in drugimi higienskimi ukrepi.
Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) vročina, kašelj, oteženo dihanje, bolečine v mišicah in utrujenost. Okužba lahko napreduje v pljučnico in sindrom akutne dihalne stiske. Poudarek pri zdravljenju je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih. Evropska agencija za zdravila je 21. 12. 2020 odobrila prvo cepivo za preprečevanje covida 19, in sicer pri posameznikih, starih 16 let in več.
Prvi primer covida-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem. Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v Vuhanu, glavnem mestu pokrajine Hubej na Kitajskem. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju. Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila pandemijo.
Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.
Znaki in simptomi Pogostost simptomovSimptomDeležVročina87,9 %Kašelj (suh)67,7 %Utrujenost38,1 %Povečano izločanje sputuma33,4 %Zadihanost18,6 %Bolečine v mišicah ali sklepih14,8 %Vneto grlo13,9 %Glavobol13,6 %Mrzlica11,4 %Slabost ali bruhanje5,0 %Zaprt nos4,8 %Driska3,7 %Izkašljevanje krvi0,9 % Inkubacijska doba pri covidu-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.
Potek okužbe s covidom-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni. Okužba s covidom-19 običajno povzroča gripi podobne simptome. Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem. Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi covida-19 razvije huda oblika pljučnice. Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.
Simptomi pri okužbi z različico omikron, ki se je v Sloveniji močno razširila v drugi polovici leta 2022 in hitro postala prevladujoča,https://www.nlzoh.si/objave/sledenje-razlicicam-sars-cov-2-72/ NLZOH: Sledenje različicam SARS-CoV-2, 20. decembra 2022, vpogled: 29. 12. 2022. so na splošno blažji kot pri predhodnih različicah.
Zgodnji Okuženi lahko 5–6 dni po okužbi razvijejo simptome, kot so vročina, kašelj, vneto žrelo in bolečine v mišicah in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.
Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba s covidom-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja (anozmija) in okusa (ageusija), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.
Napredovanje Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.
Pogostnost prebavnih simptomov (slabost in driska) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.
Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti. Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.
Resni Pri zelo resnem poteku covida-19 lahko pride do dihalne odpovedi, odpovedi ledvic, septičnega šoka in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.
Dihalni
Nevrološki Medtem ko pri večini obolelih s covidom-19 ni opaznih znakov nevroloških motenj, so bile pri majhnem številu okuženih opažene resnejše nevrološke motnje, vključno z zmedenostjo, akroparestezijo (občutek zbadanja v udih), motnjami vedenja in zavesti, letargijo, infarkti/trombusi, epileptičnimi napadi, encefalopatijo (akutno nekrotizirajočo encefalopatijo) in komo. Čeprav pojav nevroloških simptomov ponavadi sovpada z razvojem napredovalega obolenja, so bili opisani tudi pojavi nevroloških simptomov, ki so se izrazili še pred znaki oz. v odsotnosti znakov dihalne okužbe in vročine; nekateri bolniki so bili hospitalizirani zaradi izoliranih nevroloških simptomov, nakar je bil covid-19 kot etiološki vzrok prepoznan šele kasneje. Nevrološke manifestacije nakazujejo možno virusno okužbo samega možganskega parenhima pri nekaterih obolelih. Po drugi strani bi lahko nevrološke simptome razložila tudi hipoksija. Nevrološka vpletenost pri covidu-19 bi lahko pri nekaterih obolelih predstavljala vzrok za dihalno odpoved.
Sistemski
Zapleti Med hospitaliziranimi pacienti s covidom-19 poročajo o akutnih poškodbah srca, možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.
Klinične najdbe Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s covidom-19. Prisoten je upad števila belih krvničk (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak. Zvišana stopnja d-dimera kaže na višje tveganje za smrt.
Dolgoročne posledice
Načeloma bolniki popolnoma okrevajo v roku nekaj tednov od okužbe, pri nekaterih pa vztrajajo dolgotrajnejše težave. Kadar so simptomi prisotni dlje kot štiri tedne od trenutka okužbe z virusom SARS-CoV-2, govorimo o tako imenovanem dolgem covidu. Med drugim se lahko pojavijo kognitivne posledice (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju (na primer tesnoba, depresija), utrujenost, zadihanost, izpuščaj, vročina, bolečine ...
Vzrok Covid-19 povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2, ki je zelo soroden virusu SARS.
Prenašanje SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja covida-19. Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek aerosola v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).
Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (tj. bolj ko je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe. Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.
Dejavniki tveganja Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi kajenje tobaka povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2. Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.
Patofiziologija SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala, imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu in v pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.
Diagnoza Glej tudi: Testiranje na covid-19
O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah. Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.
Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.
Laboratorijske preiskave
rt-PCR Svetovna zdravstvena organizacija priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se najpogosteje pridobi z nosno-žrelnim brisom,https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf Tomažič. J. s sod. Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele covid-19. Vpogled: 27. 8. 2020. lahko pa tudi z žrelnim brisom, izkašljanim izmečkom, endotrahealnim aspiratom ali bronhoalveolarno lavažo. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.
Serološki testi V aprilu 2020 so v nekaterih državah že bili na voljo serološki testi za diagnozo covida-19. Serološki testi preverjajo, ali so v krvnem vzorcu testirane osebe prisotna protitelesa proti SARS-CoV-2. Rezultati hitrih seroloških testov so lahko na voljo že v manj kot 20 minutah. Serološki testi lahko pokažejo, ali je testirana oseba že prebolela okužbo in razvila imunost, saj so protitelesa v krvi prisotna še dolgo po preboletju okužbe (medtem ko rt-PCR metoda preverja zgolj prisotnost virusnega genetskega materiala v vzorcih in je tako učinkovita zgolj za dokazovanje trenutne aktivne okužbe). Po drugi strani serološki testi lahko niso učinkoviti za dokazovanje covida-19 v zgodnjih fazah okužbe saj telo lahko še ni razvilo primernega imunskega odziva, ali pa je prišlo do mutacij gena, ki kodira epitop.
Serološki test, ki je postal v ZDA razpoložljiv 4. aprila 2020, je bil pri ugotavljanju okužb z rezultati rt-PCR pozitivno skladen v 93,8% primerov, negativno skladen pa v 96,4% primerov.
Razvoj seroloških testov je bolj zapleten od razvoja testov, ki zgolj preverjajo prisotnost virusnih genetskih zaporedji, saj zahtevajo podrobno poznavanje antigenskih proteinov virusa, ki jih je nato treba laboratorijsko reproducirati s pomočjo celičnih kultur. Drobne razlike v obliki laboratorijsko pridobljenih proteinov lahko pomenijo, da se protitelesa v testu na prisotnost teh proteinov ne bodo odzvala.
Razvoj seroloških testov je bil prvi korak k razvoju hitrih testov za domačo uporabo.
Radiološke preiskave Raziskavi učinkovitosti računalniške tomografije (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju covida-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze covida-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.
Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih s covidom-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.
Diferencialna diagnoza