Ahmed Taşköprüzade (طاشكبري أحمد) ali Ahmed ibn Mustafa ibn Halil Taškubrizada (أحمد بن مصطفى بن خليل طاشكبري) je bil osmanski zgodovinar-letopisec, ki je živel med vladanjem Sulejmana Veličastnega. Znan je po svoji veliki enciklopediji biografij, * 3. december 1494, † 16. april 1561.
Življenje Družina je bila znana kot "Taşköpülüler" (Taşköprüjci), ker je bil Ahmedov stari oče profesor na medresi Muzaferije Hajredina Halila v Taşköprüju.
Taşköprülüzade je začel svoje šolanje pri očetu in stricu Kemaleddinu Kasimu v Ankari in Bursi in končal v Istanbulu. Leta 1525 je bil imenovan za predstojnika Oruč Paševe medrese v Didimotiki in zatem Hadži Huseinove medrese v Istanbulu. Kasneje je deloval kot profesor na več medresah v Skopju in Edirnu. Leta 1545 je bil imenovan za sodnika (kadi) v Bursi in leta 1551 v Istanbulu. Zaradi težav z vidom je bil leta 1554 upokojen in je nadaljeval delo na objavi svojih spisov. Barbara Fleming; Franz Babinger; Christine Woodhead (2009). Bearman, P.; Bianquis, Th.; Bosworth, C.E.; van Donzel, E.; Heinrich, W.P. (ur.). Ṭas̲h̲köprüzāde. V Encyclopaedia of Islam (New ed.). Leiden: E.J. Brill. ISBN 9789004161214.
Dela Shaqāʾiq al-Nuʿmāniyya fī ʿUlemāʾal-Dawla al-ʿUthmāniyya (الشقائق النعمانية في علماء الدولة العثمانية) - 'Anemone osmanske ere':Shaqāʾiq al-Nuʿmāniyya (arabščina). İstanbul: Edebiyat Fakültesi Basımevi, 1985. biografska enciklopedija del 552 učenjakov in šejkov od sultana Osmana I. do Sulejmana I.. Delo je primarni vir za življenjepise učenjakov in znanstvenikov iz obdobja Mehmeda II. Şaka'ikü'n-Nu'maniye fi-Ulemai'd-Devletü'l-Osmaniye (turščina), ali Şakaik-ı Nu'maniye ve zeyilleri (turščina).Şakaik-ı Nu'maniye ve zeyilleri (turščina in arabščina). İstanbul: Çağrı Yayınları, 1989. Miftāḥ al-Saʿāda wa-miṣbāḥ al-Siyādah (مفتاح السعادة ومصباح السيادة) – 'Ključ do sreče in božje luči'; enciklopedija, pisana v arabščini. Kâtip Çelebi je enciklopedijo razširil in objavil pod naslovom Miftāḥ al-Saʿāda. Slednja je postala osnova za arabsko-latinski in arabsko-francoski prevod evropskih orientalistov Gustava Leberechta Flügela in Barthélemyja d'Herbelota. Prevoda sta bila objavljena pod naslovoma Bibliographical and Encyclopaedic Lexicon in Bibliothèque Orientale. Miftâhü’s-Sa‘âde (arabščina) ali Misbâh-üs-Siyâde fî Mevduât-ul-Ulûm (arabščina); razprave o znanostih tistega časa in piscih na teh področjih. Mevzuat ül-Ulum (موضوعات العلوم) ali Mevḍuʿât-ül-Ulûm (turška izdaja), 'Polja znanosti';Cevdet, Ahmet, ur. (1895), Mawḍū'āt al-'ulūm (arabščina), Dersaadet. Delo je prevedel njegov sin Kemâleddîn Mehmed Efendi. Al-Risālah fī al-Qaḍāʼ wa-al-Qadar (رسالة في القضاء والقدر) - 'Razprava o božjem odloku in sodbi'.Abd al-Razzāq al-Qāshānī; Stanislas Guyard, ur. (2008) , Risālah fī al-qaḍāʼ wa-al-qadar (arabščina). Pariz, Kūlūniyā: Maisonneuve, Manshūrāt al-Jamal. Osmanlı bilginleri (Istanbul, 2007)Osmanlı bilginleri. İstanbul: İz Yayıncılık, 2007. Sufijeva biografija. Nawādir al-Akhbār fī Manāqib al-Akhyār.
Sklici
Kategorija:Rojeni leta 1494 Kategorija:Umrli leta 1561 Kategorija:Zgodovinarji Kategorija:Osmansko cesarstvo