Pivška presihajoča jezera so skupina večjih in manjših kotanj, v vlažnejšem delu leta napolnjenih z vodo, ki se nahaja v zgornji Pivški dolini. Ležijo na skalni terasi ob vznožju Javornikov, ki se dviga nad uravnanim dnom kotline, po katerem teče reka Pivka. Površje terase se od 650–670 m nadmorske višine spusti proti jugozahodu na 550–570 m n. v. V njej so številne depresije z uravnanim dnom in ostrim prehodom v pobočja ob robovih, ki so dovolj globoke, da segajo do nivoja nihanja podtalnice, zato se po večjih deževjih napolnijo z vodo in nastanejo presihajoča jezera.

Seznam jezer Na območju je večje število kraških depresij, ki so jih domačini poimenovali jezero, ribnik, kal, mlaka, luža ipd., odvisno od velikosti in stalnosti. Daleč največji sta Palško in Petelinjsko jezero, ki v dolžino merita prek 1500 m, med jezera pa poleg njiju prištevamo še naslednje občasno poplavljene kotanje premera 100 do 300 m:

Ime Nadm.višina (m) Površina (m²) Volumen (m³) pogostost pojavljanja koordinate Slika dna povpr.gladine najv.gladine povpr. najv. povpr. najv. Jeredovce 537,5 54290.197113.428 Krajnikov dol537 54021.51318.849 Petelinjsko jezero 532,2 541 545647.157736.3414.128.7126.891.976 200px Palško jezero 542,3 555 5661.027.8121.904.7847.144.85422.983.817 200pxKlenski dol (Klensko jezero) 544 545 547,53.68936.8301.33057.565 Radohovsko jezero 534,2 535,6 5367.45515.51914.22122.434 Parsko jezero 538 540 54229.79837.23146.060114.594 200px Malo Drskovško jezero 539,2 540 54441.12082.65752.593327.782 Veliko Drskovško jezero 541,7 545 549186.334207.547441.4271.247.611 Veliko Zagorsko jezero 549 550 55116.55223.47919.92039.085 Malo Zagorsko jezero 544,2 548 548,539.42544.55283.100103.768 200px|link=Special:FilePath/Malo_zagorsko_jezero.jpgVeliki dol za Kalcem (jezero za Kalcem) 553,8 555 55615.00118.49626.72942.125 200pxKljunov ribnik 549,5 551 5517847848080 Bačko jezero 560,4 562,5 56832.53186.25064.648392.551 200px Laneno jezero 570,2 57212.38419.308 200pxČičko poljeJezero zaradi pojavljanja le ob izrednih poplavah uradno ne spada pod Pivška presihajoča jezera568,5576,5591.419591.417 Kalsko jezero 553,8 555povprečen vodostaj je bil merjen pred izkopom odvodnega jarka, ki je drastično zmanjšal velikost jezera 554,556.36816.28026.8136.937 200pxNariče571,157378.09282.966 Šembijsko jezero 558,8 560 569,912.38193.561 11.274549.971

Flora in favna thumb|left|Sibirska perunika je v Sloveniji redka in ogrožena vrsta Pivška dolina spada pod submediteransko in dinarsko fitogeografsko območje. Rastline, ki poraščajo dno kotanj, so prilagojene na občasno poplavljenost, kljub temu je življenjski uspeh odvisen od sezone, saj poplavljenost ne traja vsako leto enako. Dno kotanj ima zaradi izpiranja debelejšo plast prsti, zaradi tega in drugih dejavnikov se tam razvije rastlinska združba, ki zelo spominja na gojene travnike. Predvsem pri višjih rastlinah se vpliv sezone, med katero rastline zbirajo založne snovi in tvorijo semena, pozna še pri rastnem uspehu naslednjo sezono. Če je poplavljenost dolgotrajnejša, je uspeh slabši. Ob opustitvi košnje se prične sukcesija, kjer se v poznejših stadijih razrastejo rdeča vrba in druge grmovnice. Ob popisu leta 2000 so botaniki ugotovili več redkih in ogroženih vrst, kot so sibirska perunika, robati luk, združba ilirskega mlečka in modre stožke, združba rušnate masnice in visokega trpotca ipd.

Bogata rastlinska združba širšega območja daje zavetje številnim vrstam živali, med popisom leta 2000 je bilo med drugim ugotovljenih 210 vrst hroščev, 106 vrst metuljev in 127 vrst ptičev. Od vodnih živali izstopajo redki raki kraški škrgonožci in ličinke žuželk. Na širšem območju se pojavlja divjad, tudi velike zveri, in večje število ptic kulturne krajine, kot so kosec, pisana in rjava penica, prepelica, rjavi srakoper ter veliki strnad. V podzemnih vodotokih tega območja živijo človeške ribice, ki jih ob visokih vodah včasih priplavi na površje.

Raba in varstvo thumb|Krajina pri Palčju nad Palškim jezerom Ker je območje jezer del leta poplavljeno, je neprimerno za poljedelstvo, dno so domačini uporabljali le za pridobivanje sena za živinorejo. Gospodarsko pomembnejši dejavnosti v preteklosti sta bila gozdarstvo in žaganje lesa. Kmetijska raba se opušča, zato zdaj bregove zarašča gozd. Na življenje močno vpliva suša v sušnem delu leta, ko se voda umakne več deset metrov pod kraško površje.

Zaradi strateške lege kotline je bil del območja, predvsem del okoli Petelinjskega in Palškega jezera, spremenjen v vojaški poligoni, ki ga je v ta namen uporabljala že avstro-ogrska vojska, po njej pa tudi italijanska in jugoslovanska. V času vojaških vaj so prebivalcem Petelinjega izplačevali odškodnino za nezmožnost uporabe območja. Po dnu kotanj so še vedno vidni ostanki streliva, v vojaške namene pa se danes uporablja le še najsevernejše jezero Jeredovce, ki je del vadišča SV Poček.

Prvi poskusi zaščite posameznih delov segajo v 1960. leta, a se je vojaška raba nadaljevala kljub razglasitvi Petelinjskega in Palškega jezera za živa naravna spomenika II. nazreda z narodno pomembnostjo. Leta 1984 je Občina Postojna sprejela odlok, s katerim so bili Palško, Petelinjsko, Veliko in Malo Drskovško jezero razglašeni za naravne spomenike, desetletje kasneje pa se je varstvo razširilo na 13 jezer. Kljub temu je se je po eni strani nadaljevala vojaška raba Palškega in Petelinjskega, območje ostalih pa se je zaradi opuščanja kmetovanja zaraščalo, zato se je degradacija kulturne krajine nadaljevala. Zdaj sta Palško in Petelinjsko jezero razglašena za naravni vrednoti državnega pomena, ostala jezera pa so naravne vrednote lokalnega pomena. Območje je tudi del ekološko pomembnega območja Snežnik-Pivka, območja Natura 2000 Snežnik-Pivka in potencialnega posebnega varstvenega območja Javorniki-Snežnik.

Leta 2012 je bil na delu, ki spada pod Občino Pivka, oblikovan Krajinski park Pivška presihajoča jezera, uradno ustanovljen leta 2014. Kot možnost za trajnostno rabo se zdaj izpostavlja ekoturizem.

Sklici

Zunanje povezave Krajinski park Pivška presihajoča jezera