1125 (MCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek. Dogodki Zamenjave na prestolih 24. januar - Umrlega gruzijskega kralja Davida IV. Graditelja nasledi njegov nastarejši sin Demetrij I. 19. maj - Umrlega kijevskega velikega kneza Vladimirja II. Monomaha nasledi najstarejši sin Mstislav I. thumb|right|220px|Sarkofag rimsko-nemškega cesarja Henrika V. v katedrali v Speyerju 23. maj - Po smrti rimsko-nemški cesarja Henrika V. je za novega cesarja izvoljen njegov dotedanji politični oponent saksonski vojvoda Lotar Supplinburški. Henrik razen nezakonske hčere, ki pa seveda ni prišla v veljavo, ni imel drugih otrok. Izvolitev Lotarja za SRC cesarja je začetek niza konfliktov s švabskim vojvodom Frederikom II., ki je Henrikov bratranec v drugem kolenu. Po smrti švedskega kralja Ingeja Mlajšega se Švedska razdeli na dva dela. Na jugu prevzame oblast bratranec Magnus Močni, na severu njegov oponent Ragnvald Knaphövde. O obeh obstajajo zgolj fragmenti zapisov. Po smrt boulognskega grofa in enega od voditeljev prvega križarskega pohoda, grofijo Boulogne podedujeta njegova hči Matilda in njen soprog grof Štefan Bloiški.
Evropa Toskana: Firence si priključi sosednji komuno Fiesole. Siena postane neodvisna komuna, vendar še ostaja pod močnim vplivom škofove oblasti. Benečani oplenijo nekaj bizantinskih otokov v Egejskem morju (Rodos, Samos, Lesbos Ios). Saracenski pirati oplenijo provansalsko mesto Antibes in pa priobalno otočje Lérins, na katerem se nahaja samostan. Prvi semenj na Portugalskem v kraju Ponte de Lima. Portugalska je v 12. stoletju še pretežno ekonomsko razdrobljena na samozadostna fevdna gospostva. Tvegan plenilski pohod aragonskega kralja Alfonza I. globoko na sovražno ozemlje almoravidske Andaluzije. V Granadi osvobodi veliko število krščanskih sužnjev in poskušal nastaviti marionetnega vladarja. Almoravidi se na to invazijo niso odzvali, saj so bili zaposleni z mahdijsko revolucijo Almohadov v Afriki. Albert iz Aachna začne s pisanjem obsežnega dela Historia Hierosolymitanae expeditionis o zgodovini prvega križarskega pohoda in osvajanju Svete dežele.
Ostalo po svetu 11. junij → Bitka pri Azazu: koalicija križarski držav, ki jo vodi Baldvin II., odložujoče porazi Seldžuke iz emiratov Alepa in Mosula. november - Konec dinastije Liao: tunguški Džurčeni iz dinastije Jin zavzamejo še zadnjo oporišče kitanske dinastije Liao v pustinji Ordos.↓ → Kitanski general Yelü Dashi osnuje dinastijo Zahodni Liao, bolj znano kot Karakitanski kanat, se z ostankom premagane vojske (okoli 10.000 konj) začne umakati proti zahodu izven dosega dinastije Jin.↓ → Med dinastijo Jin in (šibkejšo) dinastijo Song sledijo nova pogajanja za prevzem vojnega izplena dinastije Liao. Songi dobijo zgolj malenkost in skupaj s tributarno obvezo, da nadaljujejo z izplačevanjem v svili in srebru cesarstvu Jin, kakor so bili letno izplačevali Liau. Ker si Songi vzamejo večji delež mest poraženega Liaa, kot jim ta pripada, jim Jini napovedo vojno, ki ujame Songe povsem nepripravljene. 1126 ↔ Zaključena je zbirka čan budističnih koanov »Zapisi z Modre stene«.
Rojstva 10. april - Peter I., baron Courtenayja, sin kralja Ludvika VI. († 1181)
Neznan datum Baldvin iz Forda, canterburyjski nadškof († 1191) Bertold IV., vojvoda Zähringena († 1186) Eystein II., norveški kralj († 1157) Lu You, kitajski pesnik († 1210) Mihael Glika, bizantinski literat in teolog († 1204) Mstislav II. Izjaslavič, veliki kijevski knez († 1170) Oton II., meissenški mejni grof († 1190) Petronila Akvitanska, grofica Vermandoisa († 1153) Rejnald Chatillionski, antiohijski knez, baron Transjordanije († 1187) Sven III., danski kralj († 1157) Vjačeslava Novgorodska, velika kneginja Poljske († po 1162)
Smrti 24. januar - David IV. Graditelj, gruzinski kralj (* 1073) 12. april - Vladislav I., češki vojvoda (* 1065) 19. maj - Vladimir II. Monomah, kijevski veliki knez (* 1053) 23. maj - Henrik V., rimsko-nemški cesar (* 1086) 27. september - Richeza Berška, češka vojvodinja žena (* okoli 1095) Neznan datum Evstacij III., grof Boulogneja, križar (* 1060) Inge Mlajši, švedski kralj Irnerius, italijanski pravnik, učitelj rimskega prava (* 1050) Kozma Praški, češki kronist (* 1045) Roscelin iz Compiegneja, francoski filozof in teolog (* 1050)
Glej tudi
*