thumb||250px|Satelitski posnetek limanov ob severni obali Črnega morja (Projekt Landsat) thumb| |250px|Liman na ustju Dnepra in Južnega Buga thumb|250px|Liman Dnestra
Liman je vrsta rečnega ustja, najpogostejša in značilna za obale Črnega in Azovskega morja.Pešić L. (2001). Opšta geologija - Egzodinamika. Beograd: Rudarsko-geološki fakultet.
Pojavlja se na obalah, kjer učinek plimovanja ni izrazit, zato tok reke blokirajo sedimenti. Po izvoru je lahko morski - kadar sedimente prinaša morski tok, ali rečni, kadar sedimente prinaša večja reka.
Naziv liman se uporablja predvsem za reliefne oblike na zahodnih in severnih obalah Črnega morja, pa tudi v Azovskem morju. Primeri limana so jezero Varna v Bolgariji, jezero Razelm v Romuniji in ustje Dnestra v Ukrajini. Ruski geografi uporabljajo naziv liman tudi za opisovanju nekaterih reliefnih oblik, ki niso povezane s Črnim morjem – na primer Anadirski liman (rusko Анадырский лимáн) v Čukotki.
Ime Beseda liman izvira iz ruske besede лиман, ta pa iz starogrške besede λιμένας (liménas), ki pomeni zaliv ali pristanišče. S širjenjem Osmanskega cesarstva na zahodno in severno obalo Črnega morja so Turki besedo sčasoma razširili v bolgarski, romunski, ukrajinski in ruski jezik.„limán“. Vasmerov Etimološki rječnik (rusko).
Glej tudi Estuarij Laguna
Viri
Anđelić M. 1990. Geomorfologija. Beograd: Vojnogeografski institut Marković M., Pavlović R., Čupković T. 2003. Geomorfologija. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva Pešić L. 2001. Opšta geologija - Egzodinamika. Beograd: Rudarsko-geološki fakultet
Sklici
Kategorija:Vodna telesa Kategorija:Geomorfologija